Obsedeno stanje je zavladalo po Sloveniji, Vatikanu in EU. Prvič so združili moči vsi največji preiskovalni uradi sveta, od FBI, NPU, FCPO, ICP, MI5, v pomoč je priskočila tudi Švicarska garda in najboljši agentje omenjenih so tri dni prečesavali Slovenijo, Vatikan in EU z eno samo nalogo – iskali so pošto, katero je Bratuškova, kot sama pravi, po diplomatski poti poslala v Vatikan….

Razlog Bratuškinega pošiljanja sporočila Vatikanu pa je izjemnega pomena za rešitev socialno gospodarskih težav naše male podalpske. Glavan Brezglavi, izganjalec hudiča za delikte politično montiranih procesov, je v svoji maši zadušnici Bratuškovi, pred polno cerkvijo, razlagal faranom, da ni nobene razlike med politično montiranimi procesi RKC in tistimi Bratuškove.

Bratuškova je ob seznanitvi s to pridigo Brezglavega postala zelo vznemirjena in od njega zahtevala, da prekliče to izjavo, saj njen status političnih montaž ni primerljiv s tistimi RKC. Zato je zagotovila državljanom, da je preko svoje neparlamentarne stranke ZaAB, po diplomatski poti poslala Vatikanu vprašanje kdo je kralj, kdo je car.

A Vatikan tudi tretji dan ni prejel Bratuškine diplomatske pošte. In ker gre tudi za dosedanje odlične vzajemne odnose “daj – dam” med Bratuškovo in RKC, so v Vatikanu resno pristopili k iskanju tega vprašanja in nastala je uvodoma omenjena vsesplošna iskalna akcija.

Ki pa ni obrodila sadov. Zaskrbljeni in predvsem zato, da si ne bi slovenska javnost ustvarila napačnega mnenja o komunikaciji z Bratuškovo, so iz Vatikana postregli z naslednjo izjavo :

“Ne vemo, kje se je izgubila, a pri nas je ni. Prejeli smo samo navadno pismo, brez znamke, Peterleta, ki nam zagotavlja, da izstopa iz RKC, ker, kot navaja “mukoma sem preživel Zvonove, denacionalizacijo, skromne prostovoljne prispevke države naši RKC, domobranske spomenike, samo to….to, da si je en Brezglavi dovolil celo mene med mašo pozvati, naj svoj glas na volitvah oddam konkurenčni in še skorumpirani komunajzarski stranki je pa še zame preveč. Odhajam. Zbogom.”

Ves kraval okoli te pošte pa je prišel na uho tudi papežu, ki je najprej pozval preiskovalne urade, naj gredo raje na dopuste, nato pa skromno razložil :

“Ob zadnjem obisku Bratuškove sem ji jasno povedal, da mora najino razmerje ostati varno, torej brez kakšnih, sploh javnih, dopisovanj. S to pošto je pri nas nerodna reč, saj jo, zaradi varnosti, prebere vsaj 10 mojih služabnikov, preden pristane na kupu, na moji mizi. Potem so, saj veste, tukaj še nekristjanski kavboji, ki hočejo vse prebrati in videti.

Zatorej sem ji rekel, naj mi svoja sporočila prenaša samo osebno in oralno. Takrat je hlinila, da to razume. Na kolenih, pri spovedi. Zdaj pa to. Ne, nobene diplomatske pošte od nje nisem prejel.“

Kazalo je že, da se je Bratuškova zapletla v svojo še zadnjo laž, ko so iz njene neparlamentarne stranke sporočili, da bo povedala še svoje zadnje besede javnosti.

Problem s pošto naenkrat ni bil več problem. Bratuškova se je vsem preiskovalcem in državljanom opravičila, saj kurirja s sporočilom Vatikanu sploh ni poslala na pot. Oziroma ga je, čeprav ni. Njen izbrani kurir za dostavo diplomatske pošte je namreč dosledno upošteval navodila navigacijskega sistema, ki ga je ob izhodu iz njene pisarne usmeril “Čez dva metra zavijte desno“, skozi vrata sosednje pisarne.

Po dostopnih informacijah navigator v sosednji pisarni še vedno, okoli okrogle mize, usmerja kurirja “Čez dva metra zavijte desno“. Vljudno so naprošeni dobri ljudje, da mu dostavijo nekaj za dodatno energijo, ker je začel pešati. Navigator.

Don Marko M