Presenetljivo kontinentalcev je bilo danes na obisku po našem mestu. Moja mala Koki me je najprej razlaufala, da sem potem še 10 metrov hodil po svojem jeziku. On je stal tam in me gledal, hotel k meni, a ni šlo….

Potem je vztrajala, da bo sama narisala cel ristanc. Če kaj, me je življenje naučilo, da je treba žensko pustiti da vztraja ko začne, dokler to pač počne…..

In tako je Koki porisala svoj prvi ristanc v življenju. Futuristična oblika, aerodinamična postavitev….slika priložena….Seveda sem bil prvi izzvan za igro…..

Ker je od male šefice padla direktiva, da se moram natačno držati skakanj po poljih pač ni bilo druge….Po mojih izračunih bom kosti postavil na mesto v naslednjih 3 dnevih….

On je stal tam in me gledal, hotel k meni, a ni šlo…

Po koncu moje igre je prišla na vrsto mama….dobro ji je šlo….sledilo je klasično žensko pojasnjevanje, katera je zmagala…..Življenje me je naučilo, da si mora moški v takšnih primerih vzeti time out….

Svoj time out sem izkoristil za spustitev sedala na klop, poleg ristanca…..

On je stal tam in me gledal, hotel k meni, a ni šlo…

Zavil sem tobak in zadihal…..in potem….potem ga je druščina spustila iz povodca…..

Ne levo, ne desno….klici gospodarja niso zalegli….čista neposlušnost….zalaufal je…na polno….košata dlaka je poplesavala na gmoti telesa….jezik opletal iz gobca….pičil je direkt…

Direkt do mene na klopi, se mi vrinil med že itak razširjeni nogi in postavil svojo glavo na moje stegno…..in tako mirno, sproščeno obstal…..kot bi se poznala že 3 življenja….

Vrgel sem tobak v bližnji pepelnik in ga z rokama začel, kaj drugega, kot cartati….po glavi, hrbtu….muzal se je ob moje stegno….krasotec…planšar….Jon…..

Njegov gospodar se mi je opravičeval….pa ni bilo potrebe….vzela sva si še malo časa….očitno se z Jonom nisva že dolgo videla….čeprav sva se srečala prvič v tem življenju…..

Don Marko M