Priznam, ko takole gledam, kako danes šolarji nosijo v šolo 5x več papirne ropotije, kot v mojih šolskih časih, obenem pa iz šole prinesejo 5x manj znanja, kot v mojih šolskih časih, sem v isti sapi zmeden in dokaj jezen, čeprav mi je že dolgo jasno, da več lahko pomeni tudi manj….

Moje razočaranje nad našim šolskim sistemom se je sicer začelo že 2003, ko je Slavko Gaber uvedel devetletko. Danes že lahko podam zame nesporno, da je ta Gabrov projekt popolna zgrešenost v vseh pogledih. Sploh pa – dobesedno ukrasti otroku eno leto brezskrbnega otroštva je itak kriminalno dejanje.

Tako spotoma pa se je Gabrovi umetnini pospešeno uvajala še t.i. permesivna vzgoja, tudi ta po tujem šolskem vzoru in čeprav so izumitelji le te, angleški psihologi, več kot jasno in javno svetu priznali, da so s svojim izumom permesivne vzgoje uničili dve generaciji, za kar so se javno opravičili tako staršem kot otrokom, kar je bil zadosten razlog, da je tudi kraljičina država začela to obliko opuščati.

A kaj, ko so naši modeli bolj kraljevski od kraljice in so naredili še korak naprej v ustanavljanjih že nesramno prevelikega števila raznih organizacij, ki še dodatno “skrbijo” za uveljavljanja in uzakonjevanja pravic otrok. Saj v resnici jim sploh ne gre za pravice otrok, pač pa za proračunski denar in prikrivanje svojega šalabajzerstva vzgoje otrok.

In vljudno povem – ne mi polnit želodca s sklicevanji na otrokove pravice za prav vsak drek ali postrani las. Namreč, kar velja za odrasle, velja tudi za otroke – po mojem namreč do uveljavljanja pravice ne bi smel biti upravičen nihče, ki poprej ne izpolni odgovorno svojih dolžnosti – ja, celo otroci to razumejo.

Ker če si nekateri, vsled zanemarjanja svojih starševskih dolžnosti, raje izmišljujejo nove in nove otrokove pravice in jih trpajo v razne zakone, potem to pomeni, da tej zakoni niti niso glavna težava, čeprav jih povzročajo vsem, razen tistim, katerim bi res morali, pač pa vzročna posledica predlagateljev. Dom in državo pač morajo odgovorno voditi odrasli, ne pa otroci.

In ja – komur ni jasno, da šola ni prostor namenjen vzgajanju, pač pa izobraževanju, temu ni jasno nič ali pa se namerno spreneveda, ker nima jajc prevzemanja lastne starševske odgovornosti za od njega potomstva spočeta šolska (ne)moralna dejanja.

Seveda so tudi učitelji in profesorji zgodba zase. Ker sem jih skozi leta osebno spoznal kar lepo število in mi je ozadnje njih dela dokaj znano, lahko mirno trdim, da jih ima 50% povsem upravičeno ta status in celo še 1x višjo plačo bi jim dodal za njih način dela, po drugi strani pa bi ekspresno znogiral preostalih 50%, ki imajo ta status povsem neupravičeno in bi jim z lahkoto pobral še to plačo.

Verjamem, da ni lahko delati z ljudmi, z otroki pa je itak potreben dopolnjen pristop, ampak dejstvo je, da nihče nikogar ni silil v opravljanje tega dela in tudi nihče nikogar tam ne zadržuje. Sorči, ampak učiti tako, da rečeš učencu “odprite delovne zvezke in rešujte naloge” zmore pa res vsak….

Spremembe v šolstvu skozi čas, katere bi še slepi opazil

Imel sem to srečo, da sem osebno spoznal osnovnošolski sistem v Jugoslaviji in še dobro, kajti tako mi ni treba uporabljati primerjalnosti iz katere druge države, obenem pa sem do danes, v še vedno istem kraju bivanja kot od rojstva, opazoval šolski sistem naše male podalpske.

Poskusil bom zelo enostavno prikazati razliko našega šolstva med nekoč in danes skozi nekaj primerov iz osebno doživete prakse, katere lahko seveda dopolniš s svojimi izkušnjami. Torej, kako so se določeni primeri v tudi osnovnih šolah odvijali 1980 in kako danes 2015.

Primer prvi
Miha in Mirko sta se v šoli stepla. Ne zaradi narodnosti, niti barve, niti česa posebnega, pač ker fantje tudi to počnemo.
leto 1980 – med pretepom Miho in Mirka obkrožijo ostali sošolci. Nihče se ne vmešava. Miha “zmaga”, s Mirkom si sežeta v roki in postaneta best frenda. Učitelji ne ukrepajo, ker ni potrebno. Da bi skupine izvajale nestrpno nasilje ali izsiljevanja nad sošolci se enostavno ni dogajalo.
leto 2015 – učitelj sporoči ravnatelju o pretepu. Ravnatelj pokliče policijo, šolskega psihologa, od nekod se pojavi še predstavnica društva za pravice otrok in zaslišujejo oba “pretepača” in naknadno njune starše. Oba “pretepača” morata potem celo leto obiskovati program preprečevanja nasilja, policija in ostale organizacije pa ju vodijo v svojih evidencah kot prestopnika.

Primer drugi
Nejc je v razredu nemiren in moti učni proces.
leto 1980 – učitelj ga 1x opozori, naj preneha s tem obnašanjem. Praviloma je to zaleglo, saj je bil naslednji korak ta, da je učitelj učenca poslal k ravnatelju, kjer je bil deležen poslušanja krepkih vzgojnih in tudi “grožnje”, da bo povedal staršem, česar pa si nihče ni želel, ker so jih starši napeli kot ravnatelj ali še bolj, pa še kakšna okoli ušes je priletela, da ne bo nesporazumov za naprej. In potem je bil v razredu mir.
leto 2015 – Nejca pošlje učitelj šolskemu psihologu, ki oceni, da je hiperaktiven in ga pošlje naprej psihiatru, ki mu predpiše pomirjevala. Nejc dobi potrdilo otroka s posebnimi potrebami in odprto napotnico, s katero še leta potem obiskuje ordinacije psihiatrije.

Primer tretji
Nataša se spopada z občasnimi migrenskimi napadi in zato odnese s seboj v šolo nekaj predpisanih tablet za blaženje le teh
leto 1980 – učitelj/ica ji omogoči kozarec vode v razredu, da lahko spije tableto
leto 2015 – učitelj/ica obvesti šolskega psihologa, da Nataša jemlje nekakšne tablete, ta obvesti ravnatelja, kateri pokliče policijo, ki zaslišijo Natašo zaradi možnosti jemanja drog. Pri njej doma opravijo racijo in Nataša se še dolgo otepa govoric, da je narkomanka…..

Primer četrti
Otroci se žogajo in Žiga nabije žogo tako, da konča v sosedovem oknu, ki se razleti v črepinje. Njegov oče ga zato doma prepogne čez koleno in s pasom dve tri čez golo rit, za nameček pa mu še določi, da mora odslužiti kazen sosedu (kateremu je sicer šipo že plačal) tako, da bo mu bo en dan opravljal vsa potrebna dela.
– leto 1980 – Žiga postane zaradi te situacije previdnejši, a nič manj igriv v igri, zraste v normalnega, pozornega fanta, ki uspešno konča šolanje in postane uspešen podjetnik.
– leto 2015 – očeta Žige zaprejo zaradi zanemarjanja in zlorabljanja otroka. Po posredovanju psihologov in CSD strokovnjakov Žigi dodelijo skrbniško družino, njegovo sestro pa prepričajo, da je bila tudi ona od očeta zanemarjana in zlorabljana, tako da oče faše tri leta zapora in trajno prepoved stikov s svojimi otroci.

Vsled tega in še marsičesa objavljam žalostno novico njegovega odhoda….

Danes žalujem(o) zaradi nepričakovanega odhoda ljubljenega prijatelja Zdravega Razuma, ki nam je delal družbo, za družbo, mnoga leta. V bistvu nihče ne ve, koliko je bil v resnici star, saj se je njegov rojstni datum izgubil v birokratskem mlinu.

Zdravega Razuma se bomo spominjali predvsem zaradi živetja po enostavnih ekonomskih pravilih “ne zapravljaj več, kot lahko zaslužiš” in preizkušenih strategijah “odrasli, ne otroci, vodijo zadeve”.

Njegovo zdravje je začelo resno pešati z uvajanji dobro premišljenih, a zanj preveč obremenjujočih regulativ.

Novice o 6 letnem dečku, obtoženem spolnega nadlegovanja, ker je poljubil deklico, ter v šoli suspendiranih mladostnikov, ker so izpirali usta po kosilu in učitelju, ki je kaznoval nevzgojenega učenca, so le še poslabšali njega stanje.

Zdrav Razum je izgubil tla pod nogami, ko so starši napadli učitelje, ker poskušajo opravljati delo, katerega so starši sami zamudili v discipliniranju njih nevzgojenih otrok.

Še bolj je propadal, ko so šole morale pridobiti dovoljenja staršev, da bi lahko otrokom dale zaščitno kremo pred soncem ali aspirin, a zaradi pravic otrok niso smele obvestiti staršev da je njih učenka noseča ali želi splaviti.

Željo po nadaljevanju življenja je Zdrav Razum začel še globje izgubljati odkar je Cerkev postala biznis, kriminalci pa so začeli prejemati odškodnine od svojih žrtev.

Zdrav Razum je brutalno mlaten vse odkar se niste mogli braniti pred vlomilci v svojem stanovanju in vas vlomilec lahko toži za napad nanj.

Dokončno se je Zdrav Razum odrekel vsaki želji po nadaljnem življenju, ko je neka ženska zamudila dojeti, da je še kadeča se skodelica kave vroča in je takoj prejela ogromno odškodnino.

Zdrav Razum so na poti slovesa pospremili njegova starša Resnica in Zaupanje, njegova žena Diskretnost, hči Odgovornost in sin Logika. Pogreba se množice niso udeležile, ker je le malo njih dojelo, da je odšel.

Kdo je torej demoliral javni šolski sistem naše male podalpske – učenci ali učitelji ?…..

Don Marko M