Današnja sončna sobota je poglavarja Istre zaznamovala s spominom na preteklost še malo bolj, kot ostale dni. Številna društva so vzdolž Pristaniške ulice, v Taverni, na Carpacciovem in Ukmarjevem trgu razkazovala, kako so živeli naši nonoti in none nekoč….

In niso imeli lahkega življenja…..Koper na dlani, edina povsem avtohtona istrska prireditev MOK, je tudi tokrat upravičil kar se je pričakovalio in kar se ni, s svojo pestrostjo prikazov lokalnih zgodovinskih običajev in življenja “kur anbot” pa pričaral paleto zanimivosti preko 15.000 obiskovalcem, tako tujim kakor domačim, vseh starosti….

Sploh mularija je imela ogromno tega za spoznati, kako so recimo nekoč naše none prale perilo ročno, namesto praškov uporabljale pepel, likale z likalniki na oglje, kar je bilo v časih, ko so bile družine neprimerno bolj številne otrok, pravo garaško delo. Ja, ženskam nekoč, za razliko od danes, ni bilo lahko….

Zelo so, tudi osebno preverjeno, teknile, večinoma kar na mestu pripravljane, istrske kulinarične dobrote, vse od fritaje s pršutom, bobičev, sardelc, fritol in še marsičesa, godli so istrski godci, plesalo se je v istrskih nošah, težke bitke so potekale na turnirju pandola, višek dneva pa so razkazale sodelujoče ekipe v “2. Istrskih igrah”, ki so pokale od dinamike in tudi zabave….

Igrale so se igre, kot so jih naši predniki igrali nekoč, v napeti končnici pa je “2. Istrske igre” osvojila skupina Škicet (PGD Hrvatini) iz “mojih” Miljskih hribov, kjer sem od rojstva preživel do prvih mlajših mladinskih let.

Zgodina Kopra je bila danes res na dlani in verjamem, da so številni obiskovalci zadovoljni zapuščali prireditev, kogar pa ni bilo, bo pa naslednje leto…..ker Istro je treba začutiti….

Don Marko M