V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so se že 52ič podelile nagrade za najboljše športnice, športnike in ekipo leta 2019 v naši mali podalpski….glasove športnikom je tokrat podeljevalo 105 članov Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS), ki so tokrat zajebali vse, kar se je zajebati dalo….

med športniki je po glasovih DŠNS na vrhu pristal kolesar Primož Roglič z 272 glasovi, drugi je bil košarkar Luka Dončić z 200 in tretji motokrosist Tim Gajser s 106 prejetimi glasovi….in četrti kolesar Tadej Pogačar (18 točk)….

med športnicami je drugo leto zapored prejela največ glasov športna plezalka Janja Garnbret in sicer 269 glasov, na drugem mestu je pristala smučarka Ilka Štuhec z 208 in na tretjem kajakašica Eva Terčelj z 78 glasovi….

med ekipami je naslov osvojila moška odbojkarska reprezentanca s 95 točkami, drugi sta bili s 6 točkami smučarski tekačici Katja Višnar in Anamarija Lampič, tretji pa kanuistki Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman s 4 točkami….

pogled na nagrajence je zgovoren – za športnice in ekipe je članstvo DŠNS uporabilo kriterij športnih dosežkov za reprezentanco, torej kaj, kako in koliko so športniki dosegli za slovensko reprezentanco…..nagrade športnikom leta se pač podeljuje izključno po zaslugah, katere so dosegli za svojo domovino….kar je prav, v bistvu edino prav in edini pravi kriterij, katerega je DŠNS dolga leta uporabljal…..za klubske dosežke športnikov pač obstajajo občinska priznanja….

in tudi zato je nemogoče razumeti, zakaj se tega kriterija članstvo DŠNS ni držalo tudi pri izboru moškega športnika leta…..kot bi ne bilo lani dovolj so letos zajebali vse, kar se je zajebat dalo, še drugič……

prvi 3 nagrajenci v moški konkurenci so namreč v letu 2019 za slovensko reprezentanco dosegli – nič….en velik nič…..samo in zgolj nič…..kar seveda zelo dobro vedo tudi v članstvu DŠNS, ki so omenjene ne le kandidirali, pač pa jim celo podeljevali glasove….za nič….za reprezentančni nič…..za nič domovini….

Primož Roglič je v letu 2019 za slovensko reprezentanco dosegel – 0….z besedo – nič….dobesedno nič….celo več kot to – po totalnem fiasku na SP v Yorkshiru si je Primož dovoli celo izjaviti :

“Raje dobim Tour de France kot specifičen kronometer” (za svojo reprezentanco na SP)…..

Primož je s to izjavo, celo kot kapetan reprezentance, ki bi moral biti tudi z obnašanjem vzor sedanjim in bodočim mlajšim reprezentantom, nedvoumno jasno razložil, da mu privat klubska kariera za nek tuj klub neke druge države pomeni neprimerno večjo čast in ponos, kot pa nastop za grb in zastavo svoje domovine…..

torej ne le, da Primož za slovensko reprezentanco v 2019 ni dosegel nič, razen da se je sam sebi kot balerina smilil kako je utrujen po Vuelti, celo poudaril je, da za slovensko reprezentanco niti nima namena doseči več kot nič….že zaradi te izjave, če že ne zaradi nič rezultata na SP v Yorkshiru, si Primož letošnjega naziva športnik leta nikakor ni zaslužil…..

pa da ne bo nesporazuma – Primožev goreč navijač sem že nekaj let, še preden jo je mahnil v deželo tulipanov, na FB profilu tega bloga sem pogosto pisal fleš reportaže iz njegovih klubskih dirk, vključno z letošnjim Girom in Vuelto, ko sem reportaže predstavljal prav vsak dan dirk, a dejstvo pač je, da Primož v 2019 ni za slovensko reprezentanco naredil prav nič in točno toliko si je zaslužil naziv športnik leta…..

stojim pač za že neštetokrat izrečenim in zapisanim od številnih svetovnih šampionov, da je nastop za reprezentanco kulminacija športnikove kariere in pravi športnik bo vedno sanjal o nastopu za svojo reprezentanco, za svojo domovino, in ko bo dobil to priložnost jo bo brez pomislekov zagrabil, borbeno in pošteno maksimalno oddelal, ker si le to njegova domovina in sodržavljani zaslužijo od njega…..

kot recimo komaj dobro polnoleten kolesar Tadej Pogačar na letošnjem SP v Yorkshiru….kamor je prišel iz garaške Vuelte z osvojenim odličnim 3. mestom, le 3 minute za prvim Primožem….ni stokal po utrujenosti, ni presrano izbiral kaj oz. če sploh bo dirkal, ni valjal butastih antireprezentančnih izjav kot Primož, pač pa je dan pred začetkom SP izjavil :

“Za reprezentanco je zmeraj lepo nastopati. Jaz bom dal vse od sebe. Bomo videli, kako se bo izšlo. Vedno je posebna čast kolesariti z dresom z državnim grbom“…..

in potem je Tadej Pogačar že od prvega dne SP v Yorkshiru oddelal vse potrebno po najboljših močeh, kot vrhunski borec in šampion, kot naravni kapetan naše kolesarske reprezentance četudi to še ni, pa upam od naslednjega leta bo, v zaključni dirki abnormalnih pogojev rezultatsko z 18 mestom sicer ni briljiral, a je bil edini v slovenski reprezentanci, ki je prekolesaril cilj, edini…..

in kje je bil Primož ?….pa ni ga bilo, na pol poti je v stilu “ma ne rabim jaz to” kar odstopil….in kako je potem sploh možno, da ga je članstvo DŠNS za ta reprezentančni fiasko sploh nominiralo, kaj šele podelilo kakšno točko, Tadeju Pogačarju, ki je za slovensko reprezentanco na tem SP celo edini kopal do nezavesti, pa so podelili posmehljivo manj točk……

in kako se je sploh lahko zgodilo, da sta točke lahko prejela drugi Luka Dončić in tretji Tim Gajser, če pa, tako kot Primož, v 2019 nista za slovensko reprezentanco dosegla prav nič…..nič….

po edinem možnem kriteriju podeljevanja naziva športnik leta, to je po dosežkih športnika za slovensko reprezentanco v tekočem letu, torej za svojo domovino ne pa svoj klubski žep, vrstni red prvih treh za naziv športnik leta 2019 izgleda tako :

1. Benjamin Savšek, kanuist, zlata medalja na EP v Pauu
2. Tim Mastnak, deskar, srebrna medalja na SP v park Cityju
3. Luka Božič, kanuist, bronasta medalja na SP v Seu d’Urgellu
4. Tadej Pogačar, kolesar, 18.mesto na SP v Yorkshiru

da, gospe in gospodje DŠNS – tokrat ste zajebali vse, prav vse, kar se je zajebati dalo…..naj se ne ponovi….

Don Marko M