OČE naš

Brez očeta ne bi tipkal teh vrstic. In ti jih brez očeta ne bi prebiral/a. Obrni kakor hočeš, ampak brez Očeta ne bi bilo Otroka. Brez očeta ne bi bilo spočeto tudi človeško življenje. Nikoli. Nikakor. In tako ostane. Navkljub ženskim laboratorijskim po in preizkusom, da bi očetovo seme laboratorijsko proizvajali. Serijsko ali po naročilu. Reakcija narave, Matere narave, bi bila burnejša kot pri kloniranjih. In usodnejša. Dosti bolj. In neusmiljena. Mati narava ima pač svoja pravila. Spoštuj očeta, saj je njega seme tvoj edini stvaritelj. In je edino in…..…… edinstveno. Kot si ti.

Če te ni začetek tega bloga zrevoltiral, te ne bo niti nadaljevanje. V uvodu sem namreč opisal svoje videnje nespornosti naravne zakonitosti – prvo potrebno stopnjo nastanka večine živih bitij na tem planetu – tudi človeka. Seme, ravno seme je tisto, ki omogoča nastanek, začetek življenja. In semena praviloma na tem planetu proizvajamo le moški spol. In v zadnjem času se pojavljajo, predvsem določene ženske, ki bi rade semena – temelj nastanka življenja, proizvajale laboratorijsko. Poskušaj si predstavljati – tudi posledice. Ampak to je svet drugačnih. Kar ni ravno vedno tolažba, je pa dokaz, da tudi vsi drugačni, lahko tudi složno, strpno živimo pod eno streho – na enem planetu.

Seveda je mati narava poskrbela, da je samo seme neuporabno za začetek nastanka v kolikor le to ne “prevrta” ustreznega jajčeca. In s tem tudi določila obvezno sodelovanje med moškim in žensko. Po tej verziji si torej ženska ne bi smela nikoli dovoliti reči, da je otrok “njen”. Samo njen. Niti se tako obnašati. Ker ga sama pač ni spočela. Je pač skladno s “protokolom” določena, da semenu omogoči praviloma nemoten in varen razvoj. Do določene stopnje. Teamsko “delo” torej. A pravo teamsko delo se začne, ko malo nebogljeno dete, nastalo iz očetovega semena, priveka na ta svet. Razen dojenja, katerega se itak da nadomestiti čeprav ni priporočljivo, sta za vsa nadaljevanja nujno potrebna oba – oče in mati.

Ker – mati naj bi otroku nudila potrebno elastičnost, prilagodljivost, nežnost. Predvsem pa ne pozabila dati otroku vedeti, da brez očetovega semena ne bi niti njega bilo. Oče pa naj bi otroku nudil stabilnost, odločnost, karakternost, vztrajnost. Seveda so primeri, ko so navedeni elementi v obrnjenem položaju. Ostaja pa nesporno, da je otrok zrcalo staršev. Njunih prijemov in vzgojnih metod. Iz tega sledi edino pravilo – otrok potrebuje in ima pravico do obeh staršev. Vedno in povsod. Kakor imata enaki pravice in dolžnosti do svojega otroka oba starša. V enaki meri. Vse ostale opcije nimajjo nobene (z)veze s temeljnim človeškim poslanstvom.

Čeprav sem ateist, to ne pomeni, da je moja splošna razgledanost spregledala tudi temeljne besede tudi praktično vseh religij, ki v vsakokratnih uvodnih predstavah in razlagah, kakor tudi njih verniki, najpogosteje uporabljajo – OČE NAŠ….. Za začetek in konec. In spet smo pri semenu. Omogočimo našim semenom dostojen,človeški razvoj !

 

Don Marko M

Deli:

2 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “OČE naš

  1. pa tolk semena gre nekam u tri pomaranče 🙂
    okej, okej, do pondelka ti ne bom smetila na blogu, hehe

  2. haha, ti že veš kje končajo odvečna semena…..pa ne tri…plantaže pomaranč….spočetih s le nekaj semeni….da ne boš prevelik kup čez vikend naložila… 🙂

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *