Padel sem v FB

Če še nisi vedel/a, pravi prijatelji so pravi tudi zaradi tega, ker včasih naredijo nekaj za nas, ne da bi jih sploh vprašal ali jim kaj omenil. Vsaj moji so takšni. Blogati sem začel pred tremi leti nekje, kar je bilo seveda za že obstoječo blogosfero malo pozno, a zame dovolj zgodaj. Prvih par mesecev sem potem spoznaval različne spletne skupnosti, kamor sem vstavljal svoje bloge, da bi se, zaradi skupka večih razlogov, dokaj hitro odločil, da grem na svoje. Seveda nimam nič proti določenim oblikam spletnih skupnostim, a še vedno so mi najljubše oblike, ko se lahko (raz)jezim zgolj nase, če gre kaj narobe. In ni skrivnost, da sem odločno… poudarjal, da me Facebook ne bo videl. Kar so sploh moji prijatelji dobro vedeli.

In pred par dnevi dobim mail mojega prijatelja – “To enostavno rabiš”. Ja hvala, Dejan. Po več kot letnem prepričevanju mojemu vztrajnemu nasprotovanju je to enostavno naredil. Pogumno, ni kaj. In še preden sem mu uspel razgaliti svoj temperament zaradi tega, mi je postregel s kopico potrebnih argumentov od katerih je prevagal edino tisti službeni. Ampak ta je itak bil osnovni namen. Bo šlo pač v rok službe.

Seveda me je potem enostavno moral vpeljati v ozadje FB, da bom lahko vsaj osnovno operiral po potrebi. Hitro sem zaključil, da večino operacij ne bom uporabljal, ker res nimam namena se svojemu profilu na FB posvečati skupaj več kot 15 minut tedensko. Tiste norosti spletne zasvojenosti sem preživel že leta nazaj.

Prvi dve uri nastavitve in oblikovanja profila sta za mano. Prvi prijatelji in dobri znanci, s katerimi se dejansko družim tudi v realnem življenju, so postali tudi moji FB prijatelji. Največ dvoma sem imel, koliko sebe, torej svojih podatkov in/ali svojo sliko postaviti gor ali ne. Pa sem jo. Ker jih je, začuda, kar nekaj z mojim imenom že na FB. Seveda vsi, razen še enega, brez slik. Glede tega dvoma ne bo, da sem pravi.

Saj bi napisal še kaj koristnega o FB, a se res ne spomnim kaj bi to lahko bilo. Mogoče bom čez čas imel neke nove vpoglede, ki bodo botrovali novim izkušnjam in bom lažje napisal za kaj vse, če, naj bi bil FB dejansko koristen. Zakaj vse ni namreč že vem tudi brez, da bi ga uporabljal.

Don Marko M

Deli:

12 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Padel sem v FB

  1. Mucek kaj ti to hvališ prijatelja ali mu jih napenjaš? 🙂 Jaz bi mu bila hvaležna ker ko sem sama rinila na Face bi bi takrat takšna pomoč prav prišla.Kaj zdaj moram tudi tam postati tvoja prijateljica? 🙂 Daj boš reku še mojemu medotu,da se spravi na Face ga ne morem prepričat,da se modernizira.Je en takšen trdi kot ti. 🙂

  2. Kako že tista “zarečenega kruha…..” 🙂 Ahm saj,ti se nisi odločil,tebi so določili se boš spet izvil.Se vidiva tam.

  3. hihihi, dobrodošel med nami, ki smo se pustili prepričat – jaz se dejansko tam s tremi sodelavci o delu dogovarjam, ker smo drugače nesinhronizirani (en nima gmail, drugi ne msn-ja, tretji ne …, jaz ne …), pa smo samo tam na kupu, pa se zmenimo, kaj kdo dela pri projektu)
    Tam gor mi manjka a, ne da se mi brisat do tja in popravljat.

  4. Ivonca

    prijateljem jih je vedno treba napenjati….tudi v zahvalo….če pa je tvoj medo tako trd kot jaz, potem si ti zadovoljna ženska…. 🙂

  5. Bi ti rekla dobrodošel, pa tako redko odprem svoj FB, da ti tega pravzaprav ne morem rečt. 🙂 Tudi jaz sem profil naredila iz službenih razlogov in se vsem tistim možnostim nikakor ne posvečam. Najbolj smešne so mi tiste ankete o vse sorte rečeh. In ko se je enkrat nekdo pritoževal, da bolj glupe ankete še ni rešil (to sem brala na svojem “zidu”, kamor mi pošiljajo, da naj izpolnim anketo – vsaj zdi se mi), je eden od mojih spoštovanih kolegov rekel: There aren’t any stupid quizes, there are just stupid quiz takers. 🙂 😀

  6. Plujem

    čeprav sem rekel, da bom na teden po 15 minut namenil FB, jih zdaj dejansko ne več kot 5….do anket pa sploh še nisem prišel in po izjavi tvojega kolega ugotavljam, da sploh nisem nič zamudil…. 🙂 😆

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *