Se pa grem državljanske nepokorščine. Za kar pa je spet kriv moj župan Boris Popovič. Tokrat je kriv zato, ker je dvignil cene komunalnih storitev za “skromnih” 70%, kar pa ni edino povišanje življenskih stroškov katerega si je omislil. In tako je dovolj jasno povedal, kako in koliko misli svojim občanom omogočati stroškovno življensko znosnost, obenem pa je jasno povedal, kdo vse bo plačeval tiste falirane palme in ostalo pozidano navlako. Koper je tako končno dotolkel tudi Ljubljano v višine cene komunalnih storitev za gospodinjstva. Cena na položnicah bo poslej izpisana za najmanj… 40€ mesečno pa gor, odvisno pač od kvadrature stanovanja. Moj župan pač ni Zoran Jankovič, ki zmore obljubiti svojim občanom nič dviganja cen za štiri leta in obljubo držati.
A dvig cene komulnih storitev ni moj edini uporniški razlog nepokorščini, je pa vzročna posledica, ki temelji na – recikliranju odpadkov.

Povsem mi je jasno in povsem razumem, da je odvoz gospodinjskih odpadkov, sploh v urbanih okoljih, nujno potrebna dejavnost. Malo manj razumem, da si občine lastijo monopol tudi na tem področju s podjetji, v katerih so praviloma večinski, če že ne polni lastnik. Če ni konkurence pa seveda ni tudi strokovnih in cenovnih raznolikosti uporabnikom.

V resnici me je še najbolj zbodlo to, da kljub drastičnemu povišanju cen teh storitev, komunalno podjetje od nas uporabnikov še vedno pričakuje in zahteva, da bomo sortirali odpadke sami in jih pridno prebrane odlagali v izbrane zabojnike. Torej moramo v resnici početi delo, katerega so nekoč počeli oni in jim za to svoje delo še plačevati. No, tukaj pa se vsaka logika skrega z razumom.
Pred 10imi leti, ko smo v moji ulici dobili prve spodobno urejene ekološke kotičke, se mi je zdelo to dobrodošlo za splošno ekološko osveščenost. Kontejnerji različnih barv, vsak za različne materiale so človeku podzavestno vcepljali občutek pravilnega sortiranja in odlaganja odpadkov. Le da je takrat mesečni znesek komunalne položnice še v sit, primerjalno, znašal nekaj manj kot 2€, kar pa je bil praktično res zanemarljiv strošek mesečnega družinskega proračuna.

Človek bi potem seveda pričakoval, da se bo število uslužbencev komunale zmanjšalo ali vsaj ostalo isto, že ker smo občani prevzeli s sortiranjem odpadkov del njihovega dela. A nič od tega.
Sam se imam še vedno za ekološko osveščenega tudi v praksi in vsa ta leta, do tega trenutka, sem tudi res skrbo in izbrano sortiral in odlagal odpadke v za ta namen vsak kontejner posebej. Zraven pa to početje vcepil tudi družinskim članom, čeprav so že sami razumeli kaj in kako.

Z uvedbo evra so komunalne storitve poskočile iz 2eh na 6€. Ok, naj jim bo. Še vedno sem videl smisel reciliranja odpadkov in opravljanja dela sortiranj namesto za to plačanih komunalcev. Potem pa se je začel dogajati naš sedanji župan. Do lani mu je uspelo ceno mesečne položnice komunalnih storitev vzdigniti na nekaj čez 20€, da bi prejšnji teden dotolkel z uvodno zapisano ceno.
No, zdaj pa mi je res dovolj. Zdaj pa res ne vidim več ne nobene logike ne smisla, da bi s sortiranjem odpadkov dejansko opravljal delo za to plačanih komunalcev, za nameček pa še plačeval položnico. In zato bom poslej in do nadaljnega enostavno vse odpadke gospodinjstva odlagal v zgolj en kontejner. Pa naj si gospodje in gospe na komunali, vključno z  mojim županom, izvolijo sortirati, reciklirati, karkoli že.

Še bolj slabe volje pa sem ratal, ko sem šel računati zneske, katere pokasira komunalno podjetje na račun odpadkov z nadaljno prodajo le teh, potem ko (smo) jih občani skrbno sortirali v izboru. Cifre so vrtoglave in po najmanjši liniji napora (ne)zaslužene, saj vse kar morajo storiti v komunali je to, da že prebrane odpadke (steklo, papir, kovine, plastika) zgolj odpeljejo v odkup določenim podjetjem. In ja, seveda jim niti na pamet ne pade, da bi zaradi tako lahko zasluženega denarja kaj zmanjšali cene položnic ali kaj vračali v obliki bonusov.
Zakaj le, če jim občani po svoji prostovoljni dobri volji vse tako lepo pripravimo. Ampak jaz se ne grem več – če moram plačati položnico pa naj sami opravljajo svoje delo sortiranja odpadkov iz zgolj enega kontejnerja, kamor bom poslej metal odpadke, pa naj jih potem prodajajo naprej.

Razen ponovnega dviga cen pa si je moj župan dovolil še eno potezo otroka, kateremu vzameš najljubšo igračo. Potem ko so prebivalci KS Sveti Anton odločno izstavili prepoved odlaganja smeti na deponiji njih KS, ki je bila ena in enotna za MOK, komunalci pa morajo poslej odpadke voziti pitajbogakamvse, je bil odziv mojega župana pričakovan. Enostavno jim je zaustavil gradnjo nove osnovne šole še pred dokončano prvo etažo. Tako pač to nič ekološko počne moj župan. In če on ne, potem tudi meni ni treba.
Svojo odločitev nepokorščine v tem primeru pa bom preklical zgolj takrat, ko bo moj župan cene komunalnih storitev vrnil vsaj na stopnjo, kot je bila pred to podražitvijo. In ko bo to naredil bom spet ekološko osveščeno  sortiral gospodinjske odpadke, v dodatno zahvalo pa mu bom v pisarno poslal odslužen hladilnik. Sicer praznega, a skrbno zavitega – v rdečo mašnico seveda.

Don Marko M