Nekako mimo medijev in ljudi je šla vladna kampanja boja proti delu na črno. Čeprav so jumbo plakati in tv oglasi kar prebijali skozi oči. Ja, tudi sam sem opazil to kampanjo in si ob tem rekel – kaj tukaj mene kdo zajebava. Kakor sem sešteval me je namreč ta kampanja spominjala na čisto sprenevedanje naših politikov, celo namerno zavajanje in tudi če bi rekel na goljufijo, se ne bi dosti zmotil. V vsakem problemu, ki nastane, je treba namreč najprej poiskati izvirni greh in grešnika. Najprej. In ju primerno opaliti. In ja, v tem primeru je izvirni grešnik v izvirnem grehu ravno naša država, torej naši politiki. Dejstvo je namreč, da je… ravno država sama vodilna pri izvajanju dela na črno. Kakršna država, torej politiki, takšni državljani, vsaj večina, pa je itak edina možna vzročna povezava.

Naša vlada se je torej tega projekta lotila s figami v žepu, v resnici se ga je lotila zgolj zato, ker je EU začela to kampanjo po vseh članicah. Še bolj v resnici pa zato, ker je pač treba sredstva EU, namenjena tej kampanji, porabiti. Tako ali drugače.
A Svetlika in kompanijo, kateri imajo masla na glavi že za izvoz, vse to ni oviralo, da ne bi ljudstvu, v okviru akcije, ponujali pogreto slovensko vrednoto – špecanje. Vsak državljan namreč lahko pokliče kontaktno številko za špecanje in zašpeca nekoga, če zanj misli, da dela na črno.

Mislim pa, da špeca lahko zgolj tisti, ki dela na črno ni izvajal ali pa mu ni bilo izvajano v plačilo. Mogoče zaradi tega tisti telefon sameva. Poklicalo je namreč le par slovenceljnov, čeprav tudi sami delajo in so plačevali na črno, ampak izvirna slovenskost je pač njih najmočnejše prirojeno čustvo.
V bistvu je ta akcija povsem brezpredmetna. In je tudi ne bi bilo, če…. Ja, če bi naši politiki vzorno skrbeli za svoj narod. Vzorno iz vseh možnih kotov. Vem ja, utopija, za katero smo se sicer nekoč borili, ampak sanje so dovoljene.

Osvežimo si spomin. Naši politiki, ki se že 20 let ne menjujejo, razen iz enega na drugi stolček, so s svojim vzorom najprej skrbeli in še skrbijo, da so ‘moralne vrednote’ ostale brez začetne črke m. Verižno so tudi poskrbeli, kar še vedno, da so pojmu ‘spodobno človeku življenje’ odstranili začetno črko s.
In kaj sploh je delo na črno ? Je to mogoče to, da hodiš vsak dan v službo po 10 in več ur, za plačilo nekaj mesecev ne dobiš plače, za nagrado pa postaneš višek in končaš na cesti, kjer ti u prolazu povejo še, da nimaš, plačanih prispevkov za nekaj let, torej nimaš uradno zapisane delovne dobe za penzijo. Mogoče je delo na črno to, da, za spremembo, čakaš leta, da ti država poravna obveznosti, katere ti je dolžna poravnati.

Bodimo realni in življenski – države delo na črno v resnici sploh ne briga. Briga jo le to, da ji državljani poravnavamo davke in prispevke tako in toliko, kolikor pač rabi. Vzame pa ti če plačaš ali ne.
In bodimo realni in življenski tudi v drugo – že več kot polovica državljanov naše podalpske svoje redne prihodke nameni za poravnavanje obveznosti zgolj povsem vsakdanjih in življensko osnovnih potrebščin in storitev, katerim, zanimivo, kroji cene ravno naša vlada. Večina že, od rednih prihodkov, komajda skrpa plačilo položnic, hrana in garderoba sta že dolgo časa luksuz.

A s tem, ko naši politiki dopuščajo, čeprav bi jih lahko nižali, navijanja cen v segmentih potrebnih za osnovo preživetja kršijo lastno zapisano ustavno določilo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ? A proti ustavi ponižujoče ravnajo s svojimi državljani ? A kršijo tudi ustavno nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ? Odgovor je, žal, 3x – da.
Priznam, ne poznam državljana naše podalpske, ki še ni delal ali plačeval dela na črno. Sam nisem nobena izjema. Razlogov za takšno početje pa imamo državljani neprimerno več, kot politiki, ki sicer tudi delajo na črno, so se pa slednji  odločili to obliko kaznovati in posledično še bolj sužnjiti lasten narod. Represija je namreč edino orodje tistega, ki ni sposoben ustvariti pogojev, da do represije ne pride. Ja, naši politiki so nesposobni. Ampak to zdaj ve že itak cel svet.

Ljudje se pač moramo znajti in polniti vedno nove zahteve lakomnosti te države. In to je tudi edino, kar mora naše politike sekirati. Njih lakomnost namreč. Če že niso sposobni ustvariti zdrave razvojne, človeku dostojne klime, potem enostavno nimajo druge možnosti, kot pustiti in dovoliti ljudem, da – živijo oz. preživijo.
Ja, dokler imamo voditelje, ki namesto za celotno ljudstvo delujejo le za izbrane iz ljudstva, toliko časa mi ne preostane reči nič drugega kot – Živelo delo na črno !

Don Marko M