Razlogov za neposlušanje je seveda lahko več, čeprav se vse strne v končni seštevek – moški, ki ne posluša ženske živi dlje in, zelo pomembno, dosti bolj zdravo. Ja, naglušnost ni obvezno hendikep, kot slišati ne pomeni obvezno poslušati ali obratno. Je pa res, da je današnjemu moškemu bistveno težje prakticirati neposlušanje ženske, za kar pa je, ironično, kriv prav moški svet. Kriv pa je zato, ker je ustvaril sodobno tehnologijo….

Ravno zaradi te se sodoben moški vedno bolj naporno spopada z največjo moško umetnostjo, kako se izuriti v neposlušanju ženske, sploh, če gre za začetnike. Seveda so moški z gensko prirojeno neposlušnostjo v absolutni prednosti, a tudi redkosti.

Namenoma se bom izognil dajanju nasvetov tistim moškim, ki se ne uspejo ali znajo izgoniti neposlušanju tistih stvarnih žensk vsakdana, pa naj bo recept še tako učinkovit. Vsega mi pač ni treba povedati, saj nisem ženska.

Sodobna tehnologija je moško neposlušnost ženske resno postavila na tehtnico niti ne tako dolgo nazaj, ko se je začel bolj na dolgo in široko razmahovati – gsm.

Do takrat je moški, tudi če ni bil zverziran v neposlušanju ženske, še vedno imel rezervne izhode, ki so se ponavadi zasvetili v gostilniškem striktno moškem druženju, na rekreaciji nogometa ali drugega športa in podobnih manevrih. Tej prijemi so še najbolj koristili moškim, ki niso bili zverzirani mojstrstva neposlušanja ženske in so tako vsaj za kako urico zgasnili ženski neumornosti blebetanja.

S prihodom gsm-a, pa se je, tako ali drugače vezanim moškim, maneverski prostor neposlušanja žensk začel krčiti. Moški je imel seveda vso pristojnost se ženski ne oglasiti na gsm klic, torej je ne poslušati, ampak to je praviloma pomenilo, da jih bo potem doma zagotovo poslušal in verjetno tudi kakšno slišal, tudi ob prirojenenm mojstrstvu umetnosti neposlušanja. Ja, dogaja se tudi najboljšim.

Sicer razlike med stvarno, otipljivo žensko in tisto v tehniki v bistvu sploh ni. Obe se ne znata ustaviti, pozabiti pa tudi ne.

Šibam ti jaz tako oni dan po enem hiperju v kolesarski del, ko mi že od vhoda celo pot ženska iz tehnike od zgoraj navija, da je danes pravi dan za akcijo. Potem, ko je že drugič začela ponavljati prvič povedano sem zakljucil, da je ženska ali dama širocga srca, ali pa čisto brez domišljije in me sploh ni čudilo, da so jo za kazen zaprli v zvočnike. Čeprav nisem ravno prepričan, kdo je bil bolj kaznovan – ona zgoraj ali oni spodaj. Se je pa še enkrat več potrdilo, da najmanj akcije dajo od sebe ravno ženske, ki imajo akcijo skozi na jeziku.

V Ljubljani me včasih res navdušijo avtobusi LPP, katere se, razen kolesa, itak najbolj splača uporabljati v mestu. Točni, urejeni, šoferji nemi, ampak med vožnjo neizprosni. Al se umakneš, al te poberejo, tudi gratis. Sploh če hočeš z avtom mimo, ko so na postaji. Če ga pa slučajno zamudiš za kakšnih 10 m, potem se ti kaj lahko pripeti, da boš potolkel nov dolgoprogaški tekaški rekord do naslednje postaje, kjer bo šofer znova odprl vrata. Ja, uganil/a si, retrovizorji so Ahilova peta teh šoferjev.

Vožnja v mestnem avtobusu je praviloma zanimivo doživetje. Veseli obrazi, žalostni obrazi, sami sebi odvečni obrazi, skratka pestro. In to pestrost povsem neotesano prekine – ženska. “Naslednja postaja Podutik” se robotskega glasu prijavi v upanju, da jo je kdo slišal. Potem neumorno nadaljuje “naslednja postaja Bavarski dvor”. Ker se še nisem lotil učinkovite verzije neposlušanja te avtobusne ženske, uporabim zasilni izhod. Ne, nisem razbil stekla s tistim kladivčkom, le izstopil na naslednji postaji, preden bi tista še kakšno prijavila, ker potem bi bil tisti kladivček premalo.

Pa se oni dan s frendom Mihom dobiva na železniški oziroma zelo blizu, da kakšno rečeva brez vlaganja naporov v neposlušanje ženske. Ti rečem, ta opcija neposlušanja ženske je na železniški oziroma v njeni bližini izvedljiva ravno tako, kot riba brez morja. Vsakih par minut se je tista babnca drla : “Potniški vlak za smer Litija, Zidani most, bla, bla, bla….” Ta je imela vsaj malo več domišljije, saj je spreminjala besedilo. Ampak če sexa v takšnem ritmu, kot govori, potem lahko rečem le – naj živi masturbacija.

V zadnjih časih se mi je dogajalo, da so me na različne lokacije z avtom prevažale tudi ženske. Ja, pustim se zapeljati. Bil sem sicer prepričan, da že obvladam v podrobnosti neposlušanje ženske tudi med vožnjo avta, kar mi gre drugače odlično. Ampak tej moški modeli so tehnično poskrbeli, da ima zdaj ženska v avtu konstantno sparing partnerico.

In medtem ko sem uspešno izvajal neposlušanje ženske voznice, ter se veselo prepuščal ritmom zvočnikov, kjer je kraljeval Sting, je kot strela z jasnega šokirala : “Čez 100 m zavijete desno.” Čez 50 m je spet udarila : “Čez 10 m zavijete levo.” In potem po mestu enostavno ni nehala s tistim svojim robotskim glasom. Ko je moja šoferka potem nankrat planila po tisti navigacijski ženski in zraven v manevru prijavila “ma ne boš me več jeb**a”, je bilo več kot očitno, da je prestopila vsako mejo okusnosti. Ko ženska ne more več poslušati ženske je itak konec koncev.

Skratka, moška umetnost neposlušanja ženske prihaja v fazo nadgradnje. Sodobnost bo pač treba reševati na sodoben način, a se mi zdi, da v obvezni kombinaciji nepogrešljivega old fašn stajla. E ja, niso lahke današnjim moškim…….

Don Marko M