Pretečen maraton 42 km v 15 minutah, potapljanje v globinah morja 4 ure brez pomoči kisikove jeklenke, napisana 500 strani knjiga v 5 minutah, samoproizvodnja človeških “rezervnih delov”…..Vse to in še ogromno več nas čaka v bližnji prihodnosti. To, kar gledaš v filmih in si včasih misliš, da je to že znanstvena fantastika….hja, danes mogoče je, a že kmalu bo to postala stvarnost človekovega vsakdana, za kar je in bo kriva nanotehnologija…..

Pred kakšnim letom sem naletel po tv na dokumentarec o nanotehnologiji in ker me je zadeva močno pritegnila zaradi neslutenih možnosti raztegljivosti, sem začel malo bolj redno spremljati to področje in mislim, da bi ga moral prav vsak od nas.

Nanotehnologija namreč že danes postaja vedno pomembnejši del človekovega vsakdana in čeprav so jo na nek način uporabljali že stari Kitajci in Rimljani, je začela svoj pospešen razvoj šele v 80’ih prejšnjega 100letja. Pozno ? Ne, vse je pravočasno. Tudi računalniki so bili še pred 30 leti okorne škatle dostopne le nekaterim, danes ga ima lahko praktično vsakdo in to v žepu.

Verjamem pa, da si se z nanotehnologijo že srečal/a. Če ne drugače, ko si recimo uporabljal/a cd – diske za shranjevanje podatkov, pa recimo avdio – video kaset, ki so narejeni iz magnetnih nanodelcev, pa še recimo kakšnega izdelka gumarske industrije.

Nano sicer v grščini pomeni palček, tehnologija pa način izdelovanja oziroma izdelovanje stvavi. Gre torej za proizvodno tehnologijo, s katero dosežemo izredno natančnost in ultramajhne dimenzije.

Tako majhne dimenzije, da to velikost še najlažje ponazorimo kot primerjavo med nogometno žogo in Zemljo. Nanotehnologija torej omogoča neslutene prihranke prostora, delovnih procesov in tudi okolja.

O načinu delovanja nanotehnologije bom še kdaj, upam, da tudi s pomočjo katerega komentatorja strokovnjaka iz tega področja, ki bo razložil poenostavljeno, zdaj pa skočimo na uvodno napovedane in pričakovane dosežke nanotehnologije v bližnji prihodnosti.

Samočistilno pohištvo ? Verjamem, da nihče ne bi imel nič proti temu, da ne bi bilo potrebno čistiti prahu po pohištvu, tleh oz. povsod po stanovanju, avtu, itd… Ampak to nanotehnologija že daje in sicer v obliki zaščitnih nanopremazov. Tej premazi so samočistilni – namažeš, pošpricaš in potem sami čistijo umazanijo, bakterije, celo varujejo pred mehanskimi poškodbami. Ja, tudi v Sloveniji že lahko kupiš te premaze. O še več teh “čudežih” naslednjič….

Zdaj pa o nesmrtnosti – človekovi nesmrtnosti, katero bo proizvedla nanotehnologija.

Ray Kurzweil, sicer 61 letni raziskovalec in futurist namreč trdi, da bo človek že čez 20 let ravno v zahvalo nanotehnologiji in boljšem poznavanju delovanja ljudskega telesa postal praktično nesmrten. Človeško razumevanje gena in računalniške tehnologije se namreč v zadnjih letih razvija tako silovito hitro, da bomo že v kratkem lahko vgrajevali nanotehnologijo v naša telesa.

Verjamem, da utegne kdo odmahniti z roko, češ fantazija in to, ampak uporabni dokazi so že tukaj in zdaj. Angleški znanstveniki so namreč že izdelali umeten kolk in koleno neomejenega roka trajanja, če pa temu dodamo še že izdelano trebušno slinavko in implatante živčevja, potem Ray-eve besede že zvenijo zelo logično in v izvedbo verjetno.

Ray, ki svojo trditev drugače imenuje “zakon o pospeševanju povratka”, povsem enostavno razloži tudi, da bomo čez okoli 20 let že imeli na voljo sredstva za reprogramiranje naših teles preko programa “mlajše obdobje”, s pomočjo katerega bomo lahko v trenutku ustavili proces staranja.

Še več. Proces staranja bomo lahko celo vračali nazaj, torej v mladost. Proces bo tako pomladil praktično vsak milimeter na in v nas. Kot kaže, se torej plastičnim kirurgom in podobnim “vse za zdravo telo” izdelkom v prihodnosti nič dobrega ne piše.

Tista napovedana faza nesmrtnosti pa bo nastopila v trenutku, ko bo programom, takšnim kot omenjeni “mlajše obdobje”, dodana vsa uporabnost nanotehnologije.

Tako bodo namreč nastali nanoboti, torej roboti mikroskopske velikosti, ki bodo sposobni sami proizvajati in zamenjati krvne celice in to bodo opravljali nekaj 1000x učinkoviteje, kot današnje metode.

Praktično povedano – osebe, ki bodo doživele recimo srčni infarkt, se bodo zaradi teh krvnih celic nanobotov lahko povsem same in brez naporov odpravile do zdravnika, kjer bodo izvedli potreben poseg.

Še posebej bo nanotehnologija izstopala na mentalnem področju. Kapacitete mentalnih sposobnosti bo namreč razširila tako že strašljivo zajetno, da bomo lahko spisali povsem svojo knjigo nekaj 100 strani v pičlih parih minutah.

Če bomo recimo želeli obiskati virtualno realnost, ki bo takrat že zelo popularna, potem bodo nanoboti izključili signale v možganih in sami prevzeli delo, ter nas odpeljali tja, kamor bomo pač želeli.

Ja, tudi za najbolj precenjeno človeško potrebo – seks, bo poskrbela nanotehnologija. Takšnega seksa, kot se prakticira danes, praktično ne bo več, ker bo virtualni seks postal praktična vsakodnevnost. Varanje bo pridobilo drugačen pomen. Sklepam pa, da bo večina moških seksala z Evo Longoria, ženske pa z Damjanom Murkom.

Človeško telo bo torej s pomočjo nanotehnologije postalo nek super organizem in vprašanje je, koliko človeškega bo še ostalo. Nanotehnologija se sicer že sedaj uporablja za gradbene in ostale materiale, celo za prehrambene potrebe, čeprav za slednje še niso znani stranski učinki.

Bodo pa znani stranski učinki, ko bo človek s pomočjo nanotehnologije čez 20 let pretekel maraton 42 km z lahkoto in v 15 minutah. Kar seveda pomeni, da boš lahko odtekel iz Ljubljane v Koper na kafe v dobrih 40 minutah. Stranski učinki teh mega atletskih prijemov pa bodo nedvomno propad Slovenskih železnic.

In nenazadnje, tudi potapljanje, tudi v morju, bo dobilo neke povsem nove dimenzije. Tudi če ne boš znal plavati se boš lahko potapljal in raziskoval po morskem dnu brez znanj apnee in pomoči kisikove jeklenke in boš v miru na en dah 4 ure opravil sproščujoči sprehod po globinah podvodnega sveta.

Očitno je čas ljudi, ki bodo s pomočjo nanotehnologije postali kiborgi umetnih človeških udov in organov večnega življenja, vedno bližje. Zaenkrat jih še vedno gledamo samo v filmih, ampak nihče še ni zanikal, da v kakšnem znanstvenem laboratoriju še niso naredili kakšen vzorčen primerek.

Vsekakor za človeka, po 1,5 milijona letih, prihaja 100letje tektonskih premikov razvoja tudi zaradi nanotehnologije. Vprašanje je le, ali gre človek v smer, kjer še ni bil ali pa je tam bil že na svojem začetku in bomo sedaj priče revajvlu.

Don Marko M