Svetovni dan kolesarjenja – proti kulturi mask in ZA kulturo kolesarjenja…..

Da, od slovenskih parlamentarcev, sploh vlade, pa tudi županov, zahtevam, da namesto poskusov uvajanja “kulture zaščitnih mask in razkužil”, ki uničujejo zdravje državljanom naše male podalpske, začnejo pospešeno uvajati – kulturo kolesarjenja….še posebej v mestih….ker državljani imamo pravico do čistejšega zraka in posledično boljšega zdravja….

Danes tretjič obeležujemo svetovni dan kolesarjenja (World Bicycle Day), ki so ga ZN razglasili 12. aprila 2018, z namenom spodbujanja kolesarjenja v kulturo, življenski slog, še posebej v mestih….zdaj je že nesporno jasno, da je v mestih zrak že pretirano onesnažen, posledično je drastično povišano število ljudi z resnimi pljučnimi obolenji, večina od teh v življenju sploh ni nikoli kadila ali se alkoholizirala, zato je izključevanje motoriziranih vozil iz prometa v mestih že nuja, kakor tudi pospešeno uvajanje opcij za kolesarsko kulturo in pešce….kolesa so pač neprimerno bolj zdrava, okolju prijazna in tudi hitrejša od avtomobilov oz. motoriziranih vozil, pa tudi najcenejša prevozna sredstva,….

Da ima Kitajska s 1.342.700.000 prebivalcev največ kolesarjev na svetu – dobrih 500.000.000 – sicer ni dvoma, a to še ne pomeni, da so tudi najbolj kolesarski narod na svetu, saj pri njih kolesari 37,2% ljudi, kar pa je še vedno pod višino kolesarjev v s kolesarsko kulturo najbolj razvitih državah sveta, med katerimi prvih 10, ki držijo primat, še vedno prihaja iz Evrope….

v teh evropskih državah imajo seveda prisebne politike, ker jih takšen narod pač takšne izvoli, ki zelo dihajo s kulturo kolesarjenja in tako skrbijo za zdrav življenski slog svoj državljanov praktično že od rojstva dalje tudi tako, da redno vzdržujejo in dograjujejo kolesarske infrastrukture, pa tudi z raznimi subvencijami za nakupe in servisiranja koles skrbijo za kolesarsko zadovoljstvo svojih državljanov, obenem posledično za dosti čistejši zrak sploh v mestih, torej zdravje državljanov, in tudi zaradi tega so najbolj uspešne države v Evropi, pa tudi na svetu ….v nadaljevanju sledijo ta evropska mesta od 1. do 10 mesta….

Nizozemska,
je nesporna kraljica kolesarske kulture na svetu…..dežela, kjer so državljani zlepljeni s kolesi kot kruh in marmelada in več kot ponosni, da se njih dežela tulipanov prepričljivo kiti z nazivom “Kolesarska država”, saj že leta vodijo po številu kolesarjev, ki kolesa uporabljajo predvsem za rekreacijo in odhode v službe, v manjšem delu pa tudi tekmovalno….

Nizozemska premore 17,28 milijona prebivalcev, od teh pa je kar 17,10 milijona rednih dnevnih kolesarjev oz. 99%. Povprečna razdalja katero Nizozemec prekolesari na dan znaša 2,5 km in to v vsakem vremenu, namesto za avtomobile, pa Nizozemci trošijo raje za kolesa – skoraj milijardo vsako leto za nakupe koles (povprečno 713 €) in/ali servisiranja le teh.

Seveda imajo Nizozemci tudi zelo razvejano kolesarsko infrastrukturo v katero so vlagali leta in še vedno vsako leto vlagajo milijone, tako da ljudje res ne morejo imeti nobenih izgovor za sodelovanje v kolesarski kulturi. Kolesarska prestolnica sveta Amsterdam ima več kot 500 km kolesarskih stez, tisoče in tisoče “parkingov” za kolesa tako na odprtih površinah, kot v multufunkcionalnih garažah in dejstvo, da se v tem mestu skoraj 60% vseh potovanj po mestu opravi s kolesi je le vzročna posledica.

Kulturo kolesarjenja mlajše Nizozemce učijo že od vrtca dalje – predvsem pa so starši otrok tisti, ki nanje prenašajo to kulturo….in da, na Nizozemskem ni obvezna uporaba – kolesarskih čelad…..četudi je dnevno čez celo leto povsem običajno, da se s kolesi, tako zasebno kot v službo, prevaža praktično cel parlament, s premierjem Rutte in kraljem Viljem-Aleksandrom ter njena visokost kraljica Maxima, kakor tudi številni premožneži, poleg vseh ostalih milijonov kolesarjev med narodom…..

Danska,
5,8 milijonska Danska premore tudi 5,2 milijona kolesarjev oz. dobrih 85%….Danci
opravijo dnevno 53% vseh potovanj predvsem po mestih s kolesi, povprečno pa posameznik prevozi 1,6 km dnevno….tudi Danci imajo zelo razvejano kolesarsko infrastrukturo, podobno kot Nizozemci, v prestolnici Danske Kopenhagnu pa se vsak dan 52% vseh občanov prevaža tako v službe, po raznih opravkih, kot v rekreativne namene….

Nemčija,
se s svojimi 83 milijoni državljanov ponaša tudi z 62 milijoni koles, dnevno pa kolesari 75,8% državljanov, ki tako dnevno opravijo 28% vseh potovanj v državi, s povprečno prevoženimi 1,2 km….kolesarstvo je vkoreninjeno v nemško kulturo, temu primerna je tudi kolesarska infrastruktura in redko se najde odraslega Nemca, ki ni odraščal v vožnji s kolesom in tudi to je razlog, da da današnji otroci, njih starši in tudi none in nonoti še vedno dnevno kolesarijo, kar je pripeljalo do dejstva vzajemne prometne kulture, ko vozniki in pešci razumejo in sprejmejo kolesarje….

Švedska,
je s svojimi 10,3 milijona državljanov – od katerih dnevno v vsakem vremenu kolesari 66,3% s 6 milijoni koles, s katerimi dnevno opravijo 51% vseh potovanj – znana tudi po tem, da tamkajšnji državljani gojijo do kolesarjenja še dodaten naboj posebnosti, saj jim kolo in kolesarjenje pomeni bolj obvezno stvar, kot pa televizija in številni imajo doma kolesa, ne pa tudi tv….

Finska,
5,5 milijona Fincev premore 3,5 milijona koles, kolesari jih torej 62% in v vsakem vremenu opravijo 39% dnevnih potovanj….do koles gojijo enako ljubezen, kot do svojih hišnih ljubljenčkov, ribolova in savne, torej narodne tradicije, kolesarijo pa vseh starosti ne glede na socialni status in to kljub dejstvu, da se kolesarska sezona pri njih uradno začne spomladi številni med njimi ne poznajo nobenih ovir za kolesarjenje skozi celo leto, tudi v mrzlih zimah, snežnih nevihtah, itd. in več ljubezni do kolesarjenja je že težko pokazati….

Norveška,
dobrih 3,3 milijona koles pa premore 5,3 milijona Norvežanov oz. dobrih 60% državljanov je kolesarjev, ki dnevno opravijo 9% vseh potovanj s kolesi….imajo pa majhen problem z varnostjo koles, saj jim vsako leto ukradejo okoli 60 tisoč koles, tamkajšnji kolesarski roparji pa so že tako zverzirani, da celo najbolj(e) zaklenjena kolesa ukradejo v 10-20 sekundah, katera potem vrnejo na tržišče za 10-15% nižjo ceno od tržne vrednosti, okoli 30% ukradenih koles pa izvozijo v Rusijo in Vzhodno Evropo…..

Švica
8,5 milijona Švicarjev kolesari na 4,1 milijona kolesih oz dobrih 48% je kolesarjev, ki dnevno opravijo 13% vseh potovanj s kolesi, dobrih 10% je namenjenih potovanju v službo in ta odstotek iz leta v leto raste, saj država tudi finančno vzpodbuja akcijo “S kolesom v službo”….

Belgija,
kolesarjenje je v 11 milijonski Belgiji, s 5,3 milijoni koles oz. 48% kolesarji, ki dnevno opravijo 8% vseh potovanj s kolesom, pravi nacionalen šport, a so Belgijci znani tudi po svojem pretiravanju z dragim videzom kolesa, kot tudi zaščitno opremo, saj s kolesarsko čelado in rumenim svetlečim brezrokavnikom hodijo še v wcje….

Italija,
med 60 milijoni Italijanov se jih je dobrih 6 milijonov oz. 11% deklariralo kot kolesarji, ki dnevno opravijo 5% vseh potovanj s kolesom…

Francija,
8% od 67 milijonov Francozov je kolesarjev, dnevno opravijo 6% vseh potovanj s kolesi, a si je francoska vlada zadala cilj do leta 2025 število kolesarjev, predvsem v mestih, povečati na 30% in temu primerno so začeli z gradnjo kolesarske infrastrukture….

In kako je s kolesarskim statusom uvrščena naša mala podalpska ?….sodeč po uspešnosti peščice profesionalnih kolesarjev, ki sicer nastopajo za tuje klube vrhunsko, a zato dosti slabše za našo reprezentanci, bi človek pričakoval, da bo tudi narod na visoki stopnji kolesarske kulture, a nič od tega…

Do neke mere rešuje čast naše male podalpske Ljubljana, ki je med glavnimi mesti evropskih držav uvrščena na 10 mesto kot “kolesarjem prijazno mesto”, a tudi to ni dovolj, da ne bi naša mala podalpska zasedala 28 mesto med evropskimi državami, kot narod s 5% državljansko kolesarsko kulturo….

Zaenkrat je pač še vedno tako, da povprečen državljan naše male podalpske raje vidi na svojem dvorišču 2 svoja avtomobila na kredit, kot pa 1 kolo, ob čemer se seveda pritožuje nad visokimi cenami vzdrževanja avtomobilov, avtomobilsko gnečo v mestu, pomanjkanju parkirnih prostorov, onesnaženim zrakom in še kaj, ne da bi seveda pomislil, da je ravno sam/a ta, ki vse to povzroča….

Čas korone je prinesel tudi kakšno dobro….recimo dokazilo bil tisti, kako prijetno in pomembno je dihati čistejši zrak, saj motoriziranega prometa 2 meseca praktično ni bilo in to se je odlično videlo na okolici, predvsem na bolj polno čistejšega zraka dihalo….

Številne evorpske države so tako že v času korone zagnale še bolj intenzivno politiko vzdigovanja kolesarske kulture, tudi s pospešenimi gradnjami novih kolesarskih površin in tudi številnimi subvencijami svojim državljanom za nakupe in servisiranja koles….

slovenski parlamentarci, župani, predvsem pa komunajzarska vlada, zaenkrat še niso niti pomislili, da bi karkoli naredili v tej smeri, čeprav ima naša mala podalpska naravnost idealne pogoje postati najbolj kolesarjem “frendli” država na planetu in četudi je zadnjih par let kolesarski turizem v izjemnem vzponu in še bolj bo in četudi je znano, da kolesarski turisti raje in bolj(e) zapravljajo, kot pa avtomobilistični….

vse kaže, da bo treba izvoliti takšne parlamentarce in župane, ki bodo brez zadržkov z vsem potrebnim usmerili moči v doseganje vzpona naše male podalpske proti vrhu evropske kolesarske kulture…..

Kar se tiče kolesarskih čelad v naši mali podalpski sem pa itak že skozi mnenja, da jih je treba ukiniti kot obvezne in prepustiti le kot prostovoljno izbiro posameznika, več časa in sredstev pa vložiti v kolesarsko vzgojo in kulturo, saj je kristalno jasno, da komur ušesa drži skupaj le vrvica, takšnemu niti 10 čelad na glavi naenkrat ne bo prav nič pomagalo….

In da, vsak petek se po mestih naše male podalpski organizirano kolesari od 19 ure dalje – proti korupciji parlamentarcev ter uslužbencev JS…. in tudi ZA kulturo kolesarjenja….bodi pomemben člen kolesarske verige…

Don Marko M

Deli:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *