Sicer spoštujem vsakogar, ki se odpravi na proteste proti levo desnim parlamentarcem, torej tudi današnje študentske proteste. A obenem nisem nič navdušen, da se na proteste spokajo določene ineteresne skupine zgolj takrat, ko jim parlamentarci napovejo kratenje zgolj njih “pravic”, medtem ko jih ko parlamenatrci škodijo pravicam celotni družbi tudi za leta vnaprej, enostavno ni niti blizu….

Današnji študentski protesti z namenom zavračanja plačljivega študija,  podprti celo s pomočjo Štrukljevih sindikatov, TRS in celo nove stranke IDS, s čimer me je sicer slednja zelo razočarala, pa se mi zdijo vseeno pop početje.

Dejstvo – današnja mladina je večinsko razvajena. Hočejo pravice, zavračajo dolžnosti. Niso sami krivi. Tako so bili vzgojeni. In ena teh pravic, katero zahtevajo, je tudi brezplačen študij. Ampak brezplačen študij ne obstaja. Vedno je plačan. Tudi brezplačen.

Na tisoče državljanov je v 23 letih Slovenije svoje šolanje – plačevalo. Iz svojega žepa. Tudi sam sem bil med njimi. Služba/delo, družina, predavanja, neobvezno v tem zaporedju. In tako leta.

Številna osebna odrekanja zaradi plačil šolnin, izpitov, včasih tudi prikrajšana družina, prikrajšan za družino. A se da, če se hoče.

Priznam, da “večnih” študentov, ki raztegujejo študentski status na vse možne načine, tudi do 40ega leta, ne spoštujem. Zato pa zelo spoštujem tiste, ki svoje študijske obveznosti zaključijo v redih predpisanih rokih.

Priznam, da sem čisto penast že ob pomisli, da so slovenske študentske organizacije najbolj profitna podjetja v državi, katerim tudi kriza nič ne more, celo s številnimi nepremičninami milijonskih vrednosti, jahtami, voznimi parki tudi najvišjega razreda.

Penast zato, ker si te organizacije tega kapitala ne prislužijo s svojim delom, pač pa večinsko z denarjem davkoplačevalcev. Ampak to je že zgodba za nek drug zapis.

Moje mnenje o tem, kako bi pravično izgledal naš šolski sistem, je v bistvu dokaj enostavno in seveda nasprotujoče tistemu, kar predlagajo levo desni parlamentarci v novem zakonu o visokem šolstvu.

Po mojem bi moralo biti šolanje za prav vsakega državljane naše male podalpske brezplačno ves čas – od prvega razreda osnovne šole, do zadnje minute študija in to brez vsakih vpisnih, programskih omejitev.

In ko rečem brezplačno tudi mislim brezplačno. Brezplačna raba knjig in ostalih obveznih šolskih gradiv, športnih in ostalih krožkov, malic, predavanj, kakor tudi takšnih in drugačnih izletov.

Tako bi moralo biti od prvega razreda, do zadnje minute študija in vse vmes. Zato se plačujejo davki. Otrokom, kakor tudi staršem, je dejansko potrebno omogočiti, da imajo po materialni plati brezskrbno šolanje, torej da jim edina skrb preostane tista temeljna – učenje.

A da kje je zdaj tisto moje, da naj bo šolanje plačljivo ? E pa tukaj….

Navedene brezplačne možnosti šolanja seveda nikakor ne bi smele biti samoumevne, kot neka nikakor odvzeta pravica, pač pa bi takšno brezplačno šolanje imelo svojo ceno.

Preskočimo osnovno šolo, ki je po zakonu obvezna. Srednja že ni več. In najkasneje tukaj bi se moralo začeti razumevanje šolarjev in staršev, da je treba ponujeno brezplačno priložnost šolanja spoštovati in se zanjo potruditi.

Če poenostavim – brezplačno šolanje, vključno s študijem, bi morali dijaki, študentje, razumeti kot enkratno ponujeno priložnost.

Torej, šolanje brezplačno in študentski statusi samo in zgolj za čas, dokler redno in v prvih rokih izdelujejo vse izpite, letnike, semestre.

In že pri prvem spodrsljaju, torej neizpolnjevanju rednih dijaških/študentskih obveznosti enostavno ukiniti status brezplačnosti.

Od tu dalje pa si naj potem svoje šolske želje vsak sam plačuje. Možnost je imel povsem brezplačno, če jo je sam zavozil, potem naj pač to sam tudi plačuje.

Nov zakon teh naših levo desnih parlamentarcev seveda ne omenja mojih pričakovanj o šolstvu, v bistvu je “nov” zakon o visokem šolstvu (Zvis) spet narejen kot večina naših zakonov, tako, da dopušča parlamentarcem kasnejše manipulacije.

Manipulacije v smislu, da si utegnejo visoko šolstvo voditi po določenih programskih potrebah EU, kar bi v praksi lahko pomenilo, da bi določeni (brezplačni) programi v javnih univerzah lahko enostavno izginili, kljub povpraševanju in bi se potem pojavili zgolj v zasebnih šolah.

No, najmanj ta del bo potrebno spraviti v jasnost v zakonu, da ne bo izpadlo, da gre zgolj za nadaljevanje privatiziranj javnega šolstva Žige Turka v janševi vladi (ki je itak delal po direktivah Bruslja) in sedanji Bratuškini vladi gre ravno tako in toliko verjeti in zaupati, kot prej janševi.

Današnji študentje pa se morajo začeti zavedati, da brezplačen študij nikoli ni obstajal. Ne obstaja. Vedno je plačan. Tudi brezplačen. Nenazadnje tudi samoplačniški študentje plačujejo tistim ostalim brezplačen študij.

In kdor tega ne spoštuje z rednim odgovornim izpolnjevanjem učnih dolžnosti, ta pač nima pravice do brezplačnega šolanja…..

Don Marko M