Verjetno bo bolje, da Hribar Milič/Šešokovi, s parlamentarci vred, te novice ne preberejo. Lani sem predstavil švedsko inovativnost in zdrav razum poslovanja v zapisu Švedska uvaja 6 urni delovnik. In ker so takrat napovedali čez leto predstavitev rezultatov projekta, zdaj sledi še nadaljevanje….

Za razliko od naših oblastnikov, ki projekt začnejo, potem pa ne dajo več glasa od sebe o njega učinkih čez čas, razen ko ustvarijo izgube, se Švedi držijo svoje besede in da, celo njih parlamentarci.

Osvežimo. Lani so se oblasti v Göteborgu – drugem največjem Švedskem mestu s 530.000 prebivalci, odločile izpeljati preizkusni projekt, po katerem so delavci JS tedensko oddelali namesto dnevnih 8, zgolj 6 ur, za nespremenjeno polno plačo kakopak.

Kot razlog za uvedbo projekta pa so navedli pričakovanje, da bo krajši delovni čas vplival na zmanjšanje bolniških odsotnosti delavcev, obenem pa bo vzpodbujena produktivnost na delu, s čimer bodo prihranili državni denar.

Zdaj so te iste oblasti predstavile rezultate po letu dni in potrdili – projekt je uspel, je smiselen, koristen in z njim bodo nadaljevali. Še več, parlamentarci so začeli obravnavati sprejetje tega projekta za celo državo.

Zadovoljen delavec pomeni zadovoljen delodajalec

6 urni delovnik za polno plačo se je torej izkazal kot odlična kombinacija. Tako za delodajalce, kot tudi delavce, ki v svojih izjavah niso skrivali navdušenja po tem zaključenem preizkusnem letu.

Delavci predvsem poudarjajo, iz vseh profilov JS od medicinskih sester do komunalcev, da so bili prej vseskozi izčrpani in doma direktno padali na kavče, zdaj pa imajo vsi več energije in elana tako za službo, kot družinsko življenje. Enostavno povedano, zdaj lahko izvajajo bolj kakovostno življenje tako s samimi seboj, kot svojimi družinami. Bolniških pa dosti manj.

Da bo zadeva še bolj potrjena, so izvedli tudi ankete med uporabniki storitev, ki so v ravni vrsti potrdili, da se je kakovost storitev v tem letu izboljšala.

A te 6 urne spremembe na Švedskem očitno ne bodo ostale zgolj domena Javnega Sektorja, saj se temu projektu priključuje tudi vedno več podjetij realnega sektorja. Švedska izpostava Toyote je recimo v tem letu “prispevala” v poskusno verzijo tega projekta en svoj oddelek z nekaj čez 100 delavcev, zdaj po letu zadevo širijo na 10 oddelkov.

Čas je za velike družbene spremembe

Seveda sploh ne dvomim, da ta gre ta švedski prijem prihodnosti še kako v nos nekaterim nenasitnim neoliberalnim kapitalistom, sploh američanom, kjer delavce futrajo s filozofijo, da bodo boljši delavci, če bodo dlje delali in tako prebijejo od 48 ur pa več tedensko na delovnem mestu, da zadovoljijo delodajalca in si priborijo tisti naziv “delavec meseca”

Takisto ne dvomim, da so mokre sanje slovenske Hribar Milič/Šešok podjetniške garde, s parlamentarci vred, nadaljevanje prakse izkoriščanja delavstva tudi po več kot 10 ur dnevno, za bagatelo 500 € plače.

Sam sem recimo zelo vesel, da so se zgodili Švedi na tem področju, saj že leta, tudi javno, ponavljam, da bi moral biti delovni čas nastavljen na 4 do največ 6 ur dnevno, ob seveda polni plači.

Stojim pač za tem, da človek ni stroj, in je prej iluzija kot stvarnost, da bi delavec delal 8 ali celo več ur skoncentrirano, motivirano, ne da bi ob tem načel resno svoje zdravje in celo, vsled nezbranosti, nemotiviranosti in utrujenosti, povzročal delodajalcu (ne)namerno škodo.

Švedi so to zdaj dokazali in bodo dokazovali še naprej, vsakemu treznemu in sposobnemu delodajalcu pa je itak jasno, da je to edina prava pot prihodnosti. Ker samo skrajno butast in/ali lakomno izkoriščevalski delodajalec si želi imeti nezadovoljnega delavca, kateremu ponuja mesečno 500 € za 8 in več delovnih ur dnevno.

Kakor obrnem, pa sem takisto mnenja, da je napočil skrajni čas za velike družbene spremembe, s katerimi se bo moral delovni čas fleksibilno prilagoditi biološki uri človeka.

Pritiski neoliberalnega izkoriščanja delavca so namreč vedno hujši in to vleče za seboj tisto drugo plat, ko človek vedno težje usklajuje delovne in zasebne,družinske obveznosti, posledice pa so za družbo katastrofalne.

Ljudje preveč izčrpani, da bi delali otroke, če pa že, potem otroci odraščajo brez starševske vzgoje, čeprav s starši, v razvajena, izgubljena in neodgovorna, materialistično nastrojena bitja, družine serijsko razpadajo, družbene vrednote padajo kot domine, vedno manj jih zna razbrati srečo v drobnih trenutkih, človek človeku postaja vse prej kot človek…..

Odločiti se bo treba – ali začnemo oživljati družbo v humano, dostojnega življenja ali pa jo nemoteno pustimo na poti v pogubo. Vmesne opcije ni, čeprav je ravno ta v tem času poganjalka družbe.
6 urni delovnik sicer ni popolna rešitev, je pa zelo pomemben delež na poti rešitve…..

Don Marko M