Salve hvalospevov članic EU so se usule na volilno “zmago” aktualnega, in verjetno tudi bodočega, nizozemskega premierja Marka Rutteja po zaključenih volitvah v deželi tulipanov. Nekdo, ki bi padel v ta film danes, bi zlahka pomislil, da se je na Nizozemske reševala usoda celotnega človeštva……

Naenkrat so nizozemske volitve pridobile status EU boja proti zunanjemu sovražniku, proti podpornikom Brexita, Erdogana in/ali Trumpa, ki da tako zelo ogrožajo obstoj EU. Ta fora bo uporabljena tudi na prihajajočih volitvah v Franciji, Nemčiji, pa še kje po EU…..

Ja, najlažje je (namesto urediti razmere) kaos doma prenesti v krivdo na soseda, tudi številni slovenski parlamentarci si na račun takšne retorike že 10letja grejejo stolčke v parlamentu.

In si jih želijo še naprej, kar dokazujejo tudi ekspresne čestitke veselja Marku Rutterju najprej iz ust frau Merkel, Jean-Claude Junckerja, ki je nizozemske volitve označil za “zmago proti skrajnežem in za Evropo”, odhajajoči francoski predsednik Francois Hollande je dodal, da gre “za jasno zmago proti ekstremizmu”, italijanski Paolo Gentiloni “na Nizozemskem je izgubil tabor nasprotnikov EU”, zabetoniral pa je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel z izjavo “”Desničarski populist je izgubil, in to je močan signal za Evropo”.

Najbolj se torej oglašajo predstavniki ravno tistih držav, ki bi z razpadom EU daleč največ izgubile…..Ampak, kaj so te njih izjave drugega, kot populizem ? Celo brez realne osnove…..

Totalen volilni polom levičarjev…….

Dejstvo in resnica je, da se na Nizozemskem ni zgodil noben zmagovalec od opevanega, pač pa dva poraženca. Tako desno sredinski Mark Rutte (VVD), kot desno skrajni Geert Wilders (PVV) sta namreč zgolj poraženca, velika. Stranki obeh sta namreč, primerjalno s prejšnjimi volitvami, prejeli manjše število sedežev v parlamentu – VVD 8 manj, PVV 3 manj.

Še bolj pomembno ali celo najbolj pomembno – popoln in totalen volilni polom so namreč doživeli levičarski socialni demokrati (PvDA), s katerimi je Rutte na prejšnjih volitvah ustvaril vladno koalicijo dveh strank.

Tokrat so levičarski PvDA strmoglavili na pičlih 5,7% podpore volilcev, kar v prevodu pomeni, da so prejeli zgolj 9 sedežev v parlamentu, kar je kar 29 manj, kot v prejšnjem mandatu, ko so jih dobili 38.

Edina in največja zmagovalka nizozemskih volitev je postala zelena stranka GroenLinks (GL), kateri je priljubljenost daleč najbolj poskočila. In da – GroenLinks je tipična predstavnica popularnega vala evroskepticizma, torej nasprotnikov EU.

In ko gremo seštevati stanje po volitvah, potem ugotovimo, da se v nizozemskem parlamentu za razpad EU ne zavzema zgolj Wilders, pač pa zdaj že kar 34% parlamentarcev. Tako da bo kar zanimivo opazovati, kako bo uspelo Rutteju sestaviti novo vlado, ki pa bo brez dvoma desničarsko usmerjena.

Ko EU populisti slavijo zmago nad – populizmom…..Rutte in Erdogan pa si čestitata za sodelovanje….

“To je večer, ko so Nizozemci po brexitu in ameriških volitvah rekli konec populizmu,” je pred svojimi privrženci v Haagu po volitvah dejal nizozemski premier Mark Rutte. Pa so res ?

Ko sem sledil izjavam zgoraj omenjenih “voditeljev”, pa tudi komenatatorjev, sem se vprašal – a je bila to na Nizozemskem res zmaga nad populizmom ? Mnenja sem, da ne. Ker je v bistvu zmagal ravno populizem. Populizem nad populizmom.

Zavrtimo film nazaj, na le dobrih 10 pred volitvami na Nizozemskem. Napovedi izida (dvo)boja med Ruttejem in Wildersom so bile zelo tesne, še slabše, Rutteju in njegovi VVD je očitno kazalo na poraz.

In ravno takrat se je zgodil – Erdogan. Turški predsednik Tayyip Erdogan. Naključje ? Naključij ni, sploh v politiki…..

Erdogan je v prelomnem trenutku nizozemske volilne kampanje aktiviral svoje Turke na Nizozemskem, da izvedejo javno zborovanje v Rotterdamu v podporo referendumu v Turčiji, ki bo 16.aprila in kjer bodo Turki odločali ali naj se Erdoganu tudi v Ustavo zapiše praktično neomejene pristojnosti, pooblastila za totalitaristično vladanje.

Mestna oblast v Rotterdamu, v kateri večino tvorijo svetniki VVD, torej Ruttejevi, je v tej predvolilni vročici to turško zborovanje v mestu prepovedala. Sledila je še prepoved pristanka letala s turškim ministrom in izgon turške ministrice. In potem le še populizem na populizem.

Na to se je odzval Erdogan :
“Tako neodločni in boječi so. To so ostanki nacistov in fašizma. Mislil sem, da je nacizem mrtev, toda motil sem se. Nacizem je še vedno razširjen po Zahodu. Zahod je pokazal svoj pravi obraz”…..

Na Erdogana izjavo se je odzval Geert Wilders :
“Erdogan je islamo-fašistični lider. Prepovedal bi vstop turški vladi na Nizozemsko.”

Le dan pred volitvami pa je Mark Rutte Erdoganu namenil :
“Izjave turškega predsednika so neumne. Moja vlada si bo prizadevala za nadaljnje pogovore z Erdoganovo vlado in iskanje primerne rešitve”…..

A vprašanje je neko drugo. Zakaj je Erdogan pozval Turke na Nizozemskem k javnemu shodu podpore za “njegov” referendum kar mesec in pol pred datumom izvedbe referenduma ? Ljudje pozabljajo na naložene obveznosti, če jih prejmejo za čez 4 dni, kaj šele za čez 40 dni…..

S tem populističnim incidentom je Erdogan očitno pomagal Rutteju do zmage, ki sicer to ni, Rutte pa je pomagal Erdoganu do zvišanja popularnosti in podpore med Turki, katero bo rabil za referendum.

Zdaj, ko so volitve na Nizozemskem zaključene rad verjamem, da si Rutte in Erdogan ne bosta več skakala v lase. Se bo pa ta scenarij z Erdoganom ponovil v Franciji na volitvah in potem še v Nemčiji.

Erdogan je pač postal tista magična tipka, katerega populistično uporabljajo zagovorniki in voditelji EU kot simbol zunanjega sovražnika, ki služi učvrščevanju že razpadajoče EU. In Erdoganu tej EU voditelji mastno plačujejo za to njegovo igro, seveda z denarjem državljanov EU, ki tej populistični igri večinsko tudi nasedajo. Putin pač ne deluje tako čustveno na državljane EU, kot Erdogan…..

Evropski levičarji se veselijo Ruttejevega “uspeha”, ampak…..Nizozemska je zavila na desno…..zelo desno……

Na tokratnih volitvah na Nizozemskem v bistvu volilci niso toliko glasovali za koga, kot so glasovali proti nekomu. Dejansko so glasovali za žlahtnejšo obliko populizma in proti radikalnemu populizmu.

Lahko se sicer vpije kolikor hoče proti Trumpizmu, a dejstvo je, da v EU tako levi, kot desni politiki že od 1992 furajo populizem vseh oblik, razlika je le v radikalnosti le tega.

EU pač že v idejni zasnovi temelji na desni in materialistični zasnovi, kar so sicer ustanovitvene in vodilne članice s svojimi kolonialističnimi težnjami in izvedbami dokazovali že 1000letja prej, in zadnjih 25 let to dodatno nadgrajujejo.

In ko človek pogleda rezultate volitev na Nizozemskem, se resno vpraša, čemu sploh se veselijo evropski levičarji. Pa tudi nekateri klasični liberalci.

Prva tri mesta in skoraj 50% glasov na nizozemskih volitvah so namreč zasedli – desničarji. Dvojni zmerni in eni skrajni.

Mark Rutte se s svojo VVD, pod okriljem ALDE, sicer rad deklarira kot liberalec, a tudi liberalci imajo, poleg srednjih, desna ali leva nagnjenja in Rutte ima nedvomno desna, kot recimo Bratuškini demokrati pri nas.

In če zavrtimo čas le nekaj mesecev nazaj, potem ne gre mimo dejstva, da je ta isti zdaj opevani “antipopulistični odrešitelj” Mark Rutte, javno zagrozil, naj muslimani, ki se nočejo integrirati v nizozemsko družbo, odidejo iz Nizozemske.

Le nekaj dni pred volitvami pa je turškima ministroma preprečil, da bi nagovorila na Nizozemskem živeče Turke, policiji pa naložil, da s silo razbijejo Erdoganu naklonjene demonstracije.

V čem se torej razlikuje Rutte od “bad gaja” Wildersa ?! In v čem se razlikuje populizem Rutteja od populizma Wildersa ? A da zgolj v dodatku “skrajni” ? Dejanja štejejo, Wilders je prikazal skrajne populistične izjave, Rutters pa dejanja….

In da, še vedno ne razumem tega veselja evropskih, tudi slovenskih, levičarjev nad polomom Rutteja. Sploh ker je Rutte “borec”, kot pač vsi evropski desničarji, za ohranjanje EU, Merklin in Junckerjev postrešček, medtem ko so evropski levičarji proti obstanku EU, razen v naši mali podalpski, kjer so proti EU tudi desničarji.

Brez populistov bi EU razpadla že včeraj…….

V bistvu me zelo moti, da predvsem mediji zadnje čase tako zelo zlorabljajo pojem “populizem”. Moti zato, ker ga zlorabljajo za pripisovanje le tega zgolj desnemu polu, ob čemer gladko glumijo budale ko ga, v bistvu v povsem enaki meri, zlorabljajo tudi levi politični poli.

In če upoštevam, da je populízem politična doktrina, ki postavlja politično vlogo ljudstva nad vlogo elit, potem tega veselja nizozemskega “uspeha” sploh ne razumem. Na nizozemskem so namreč slavile elite, EU populistične elite.

Tako desni, kot tudi levi populisti v EU namreč večinsko bazira na antiglobalizaciji, sekularizmu, antikapitalizmu, državnemu intervenizmu v gospodarstvu, proti skupni valuti €, zahtevajo odpis državnih dolgov, povečanje javnih izdatkov, nižje davke in višje plače. Edina, pa še ta zgolj navidezna, razlika med desnimi in levimi EU populisti je v nestrinjaju glede vprašanj priseljevanja in vere, a kot rečeno, to je le navidezno.

Eden nosilnih sindromov desnih in levih EU populistov je tudi v tem, da se oboji prikazujejo kot zaščitniki demokracije in trdijo, da je bila ta ugrabljena s strani elit, kdor pa se ne strinja z njihovimi idejami, je zaznamovan kot sovražnik naroda, ki krši in zanika njihove pravice, vrednote in identiteto.

Populizem je v bistvu sestavni del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem, komunizem, verski religizem, torej ideologij, ki so že same po sebi dvolične in posledično je populizem tretiran kot slabšalna oznaka dvoličnosti.

Temeljni namen rabe populizma oz. populitstične politike pa je prepričati množice, da sprejemajo (prazne) besede in obljube, namesto učinkov le teh, torej dejanj.

In ravno zaradi tega, ker prodajajo zgolj meglo, nekateri celo vedno znova in jim celo vedno znova uspeva na ta način pristati v parlamentu oz. na oblasti, kot recimo pri nas SDS, morajo biti populistični politiki karizmatične osebnosti in uporabljati propagando diktature.

Seveda je zgodovina že preveč krat dokazala, da so oblasti, ki so to postale s populistično retoriko, prej kot slej propadle, a so obenem v času delovanja žal povzročale tudi enormne škode večini, če že ne kar celotnemu ljudstvu. In EU desnim in levim populistom gre v tej smeri sinhrono dokaj dobro, sploh na relaciji Zahod proti Vzhodu.

Hujši, od desnih in levih populistov, obenem tudi v zapuščanju usodnejših posledic, so le verski, religijski populisti. Ironično pa je, da je najbolj učinkovit način boja proti populizmu ravno – populizem.

Pomembnost visoke udeležbe državljanov na volitvah…..

Če je kaj res vredno omeniti na teh nizozemskih volitvah, potem je to zagotovo izjemna volilna udeležba, ki je sicer na Nizozemskem povsem običajen pojav.

Najboljše pri volitvah na Nizozemskem pa je, da sploh nimajo določenega najnižjega praga za vstop v parlament in tako imajo vsi kandidati enake možnosti, obenem pa se tako lažje čistijo škodljivci iz parlamenta. Vsekakor bi morali tudi pri nas povsem ukiniti določeno kvoto 4% za vstop v paralment.

Na tokratnih volitvah so nizozemski volilci z 81% udeležbo presegli 74% udeležbo iz prejšnjih volitev in še 1x več dokazali, da odgovorno jemljejo svojo državljansko dolžnost, rezultat pa je bil le vzročna posledica.

Nizozemci so tako dokazali, da volilni glas posameznika še kako presneto šteje, prinaša spremembe in tako zaprli usta vsem tistim, ki populistično udrihajo, da na volitve ne hodijo, ker kao njih glas ne more ničesar spremeniti.

In ko bodo to državljansko volilno odgovornost dojeli tudi večinsko impotentni državljani naše male podalpske, se bodo začele dogajati spremembe, velike. Politika je namreč še vedno zgolj in edino ogledalo ljudstva….

Don Marko M