Angela Merkel z babjo kregarijo na pogrebu Helmuta Kohla, parlament EU pa preuredila v mrliško vežico……

V nemškem mestu Speyer so končno pokopali nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki je umrl v 87em letu starosti pred dvema tednoma. A njegov pogreb je frau Merkel spremenila v samopromocijski populističen še neviden cirkus v Evropskem parlamentu….

Helmut Kohl, najbolj znan konzervativni desničarski politik Zahoda, ki je od začetka sledil viziji enotne Nemčije svojega vzornika Kurta Schumacherja, katerega se je držal vzdevek Hitler 2, je opravljal poslanstvo kanclerja skoraj 25 let in vse je kazalo, da bo po trajanju kanclerskega mandata prekašal edinega pred njim Otta von Bismarcka, ki je ta položaj zasedal 28 let. A potem se je zgodila Angela Merkel….

Ta ista frau Merkel, ki je bila Kohlova varovanka praktično od začetka njene politične kariere in katero je Kohl, tudi kot dolgoletni vodja nemških krščanskih demokratov (CDU), a tudi kot njen mentor, ustoličil tudi na njeno prvo ministrsko mesto za ženske in mladino, ki je poskrbela, da njen učitelj ni voditeljsko časovno prekosil Bismarcka. Enostavno povedano – Helmut Kohl je ustvaril Angelo Merkel.

Ko je bila prepričana, da jo je Kohl dovolj vsega naučil, se je odločila se odcepiti na dokaj brutalen način za kar je izkoristila medijsko sproducirano afero povezano s financiranjem CDU, katere donatorji so bili tudi preprodajalci orožja, za kar se je sicer kasneje izkazalo, da je podkupnine od slednjih prejemal sedanji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, še vedno Merklin zvesti sluga, ki je (in še vedno) s “čuvanjem” € v korist Nemčije porinil že skoraj 40% državljanov EU v revščino, a ta medijski stampedo je kljub temu odstranil Kohla iz vodstva CDU, kakor javne politike nasploh.

Dobro leto zatem je Merklova prevzela vodenje CDU, katero vodi še danes, leta 2002 je prvič poskušala zasesti mesto kanclerke, a ji ni uspelo. Ji je pa uspelo si prislužiti javni status “ponižne sluge ZDA”, česar niti ni zanikala in krenila v ofenzivo obtoževanja antiamerikanizma takratnega kanclerja Schröderja in na volitvah leta 2005 ji je le uspelo, čeprav za pičlih 0,9%, kot prvi ženski v nemški zgodovini, zasesti položaj kanclerke Nemčije.

Frau Merkel je torej prišla na vrh s podporo kavbojev, katerim ponižno služi še danes, in “špeckahlarstvom”, predvsem pa je spretno izkoristila priložnost ob združitvi Nemčij, po kateri se je po zakonskih določili moralo v nemško politiko vključevati tudi predstavnike vzhodne Nemčije, s čimer naj bi se poudaril integracijski proces in skrb za njih interese in Merklova je to še kako izkoristila.

Kljub temu, da si Merklova več kot očitno prizadeva nadaljevati vizijo po zasnovah Kurta Schumacherja in njenega učitelja Helmuta Kohla, v kateri je v Evropi najprej “grose Dojčland”, potem dolgo nič, potem pa nemške kolonije po Evropi, tudi Evropi, pa nič ne kaže, da bo zasedala kanclersko mesto primerjalno vsaj polovico dolžine mandata Kohla.

Volitve v Nemčiji se približujejo, priljubljenost frau Merkel v prostem padu in kanclerka ima minimalne možnosti za ohranitev položaja, katerega lahko poskuša ohraniti na zgolj še en preostali način – s populizmom.

In tega je frau Merkel začela še bolj pospešeno izvajati prejšnji teden, ko prvič ni nasprotovala, čeprav do sedaj vedno je, uzakonitvi porok istospolnih v Nemčiji, katerim je dodana tudi možnost posvojitev otrok.

Za nadaljevanje populizma in samopromocije pa je izbrala kar pogreb svojega učitelja Helmuta Kohla, katerega je politično “ubila”, a njenemu želodcu to očitno ne predstavlja kakšne ovire.

Pogreb Helmuta Kohla si je frau Merkel ne le prisvojila, pač pa iz EU parlamenta v Strasbourgu, posledično vseh državljanov EU, naredila cel cirkus sramote in dobesedno mrliško vežo. Bolj sramotno od tega je le še, da prav noben od 751 poslancev EU parlamenta ni javno nasprotoval tej pogrebni norosti.

In potem je v EU parlament, prvič od obstoja le tega, vkorakala častna garda – nemške vojske – s krsto pokojnega Helmuta Kohla, odeto v – zastavo EU. In to kljub temu, da Kohl, sicer tudi prejemnik reda za izredne zasluge Republike Slovenije leta 2005, ni bil nikoli ne EU poslanec, niti ni nikoli opravljal nobene dolžnosti v kateremkoli uradu EU.

Da se je to dejanje žalne slovesnosti posvečene Kohlu zgodilo v samem srcu EU, se je Merklova najprej babje skregarila s soprogo pokojnega Maike Kohl-Richter, ki je temu činu nasprotovala, ker to ni bila Kohlova želja, a Merklova se je na njeno željo in voljo, kot pokojnikovo, požvižgala, ob čemer neodvisni novinarji raziskujejo, kako sploh in s čim je uspela Merklova pripraviti poslance EU parlamenta, da so dovolili izpeljati to žalno slovesnost v parlamentu samem.

Nadaljno babjo kregarijo po sistemu “katera ima daljšega” si je Merklova dovolila z naslednjo zavrnitvijo Maike Kohl-Richter (za podporo česa je zlorabila celo člane svoje vlade v nemškem parlamentu), ki je, vdana v usodo da se bo ta Merklina norost v EU parlamentu pač zgodila, več kot jasno predstavila ne le Merklovi, pač pa tudi javnosti, da je bila ena od želja pokojnega Kohla, da Merklova v nobenem primeru in nikakor ne sme biti govornica na njegovem pogrebu, v bistvu je bila na pogrebu nezaželjena. Kar sploh ne čudi….

Kohlova želja je bila, da bi na njegovem pogrebu bili govorci Viktor Orban, Bill Clinton in Dimitrij Medvedjev. Omenjeni, od zbranih 23 predsednikov vlad in držav, so sicer na tej žalni slovesnosti v EU parlamentu tudi spregovorili, a govorniško dodani so jim bili tudi Macron, Tusk, Juncker, skratka prijatelji Merklove, katere je sama izbrala in nasploh si je dovolila prevzeti vlogo gostiteljice te žalne slovesnosti – v EU parlamentu.

Merklovi, ki je s takšnim populističnim obnašanjem dokazovala svoje CDU stranke krščansko tradicijo, ki naj bi po mnenju nekaterih bila celo neka zgodovinska vrednota Evrope, torej ni nič sveto, niti zadnje izrečene želje njenega učitelja, brez katerega bi danes mešala koktaile v kakšnem berlinskem nočnem klubu.

V vsej tej norosti frau Merkel in EU poslancev, ki so to pogrebno norijo v EU parlamentu sploh dovolili, je v bistvu nepomembno, da se naš premier Cerar tega dogodka ni udeležil zaradi kao pokvarjenega letala, Pahor pa ker je na dubrovniški plaži srebal mojitoje z njih lepe Kolindo in tako se je cela naša mala podalpska bolj po faktorju sreče izognila temu Merkel cirkusu.

Angela Merkel torej v tem primeru pogreba v EU parlamentu ni imela nobenih populističnih težav sporočiti, da je EU parlament v bistvu Nemčija, velika Nemčija, naslednja pogrebna slovesnost v tej ustanovi pa bo namenjena kar eni od članic EU, eni v nizu…..

In zdaj ko je prebita ta meja še minimalnega razuma in okusa v EU parlamentu, pričakujem v bližnji prihodnosti še izvedbo pristnega rodea, s tv prenosom v živo. Vse potrebno je že tam…..

Don Marko M

Deli:

1 pred teboj je povedal za zapis “Angela Merkel z babjo kregarijo na pogrebu Helmuta Kohla, parlament EU pa preuredila v mrliško vežico……

  1. Vedrana Rudan:
    Tito u Mrduši Donjoj

    Ovo se opet uznemirilo. Trg maršala Tita u Zagrebu preimenovat će se, pa će se zvati… Aleluja! Hvala bogu dragome! Mnogi od nas sjećaju se Tita. Oni koji se nisu rodili u Njegovo vrijeme pojma nemaju tko je Tito, a zašto bi i razmišljali o Titu kad su im neke druge teme mnogo bitnije. Kako pobjeći iz ovog sranja sigurno je najvažnija. Dobro se snalaze, odlaze u hordama, napuštaju brod koji tone. Ipak, ima nešto čudno vezano za ovo. Brod tone, ljudi odlaze, a štakori ostaju.?!
    Kako se živjelo u Titovoj Jugoslaviji? Nije bilo demokracije, danas je ima. Nije se smjelo govoriti da je Tito zločinac, danas se smije. Nije se moglo dobiti otkaz, danas se ne može dobiti posao. Ljudi, obični ljudi, odlazili su na liječenje u inozemstvo, država je plaćala. Danas ih u ruševinama koje se zovu bolnice iz narkoze, ako je prežive, budi pop i objašnjava im čari carstva nebeskoga. U Titovo vrijeme djecu su liječili pedijatri, danas mora narod skupljati dobrovoljne priloge da bi se nekom djetetu spasilo život. Najpoznatiji onkološki dječji odjel u Hrvatskoj ima toaletni papir u zahodima jer je to platio poznati hrvatski nogometaš.

    Za vrijeme Tita radnici su imali pravo na stan. Danas pravo na vile i dvorce imaju samo razbojnici čije dugove plaća narod. U zagrebačkim vrtićima nekada se dobro jelo. Danas zagrebačko dijete ima pravo dnevno pojesti kuglicu i pol sladoleda. Za vrijeme Tita često nismo mogli jesti banane, nije ih bilo. Danas ih ima, uživamo u njima jer smo u međuvremenu postali majmuni. U Titovo vrijeme povremeno nije bilo struje. Čitavi kvartovi znali su biti u mraku subotom, a onda drugi dio grada nedjeljom. Danas svi imamo pravo na svjetlost, ako je možemo platiti. Ne možemo je platiti. Imamo pravo i na vodu, ako je možemo platiti. Ne možemo je platiti.

    U Titovo vrijeme svi smo imali pravo na školovanje. Imamo i danas, ako ga možemo platiti. Ne možemo ga platiti. U Titovo vrijeme u Vijetnamu je bio rat. Ameri su ubijali nedužne ljude u zemlji miljama daleko od Amerike. Bacali su na njih otrovne bombe, ubijali su boga u njima onako kako to rade i danas. U Titovo vrijeme Jugoslaveni su bili na cesti i protestirali protiv ubijanja Vijetnamaca. Danas mi s Amerima ubijamo vijetnamce tamo gdje nam gazda kaže.

    U Titovo vrijeme nismo znali što je droga. U Titovo vrijeme mogao si ulicama svoga grada opušteno šetati čak i u pola noći. Danas ne znaš kad će netko na tebe skočiti usred bijelog dana da bi od tebe oteo lovu koju će sebi sprašiti u žilu. U Titovo vrijeme na besplatan abortus imale su pravo sve žene. Danas na besplatan abortus imaju pravo samo časne sestre. Uskoro će se ukinuti pravo na abortus, osim za časne sestre.

    U Titovo vrijeme ljudi su odlazili u crkve i molili Boga jer su to htjeli. U Titovo vrijeme Isus nije visio na zidu svake učionice. U Titovo vrijeme djeci učitelji nisu govorili da je žena nastala od rebra muškarca. U Titovo vrijeme žene su bile ljudska bića, a ne kurve. U Titovo vrijeme popovi nisu bili državni službenici. U Titovo vrijeme popovi nisu vozili džipove. U Titovo vrijeme ljudi nisu morali dizati kredit kad bi krstili dijete. U Titovo vrijeme većina popova bili su obrazovani ljudi koje su vjernici poštovali. U ovome popovi siluju djecu, pse, naplaćuju i ne izdaju račun, ne plaćaju porez, provaljuju u bolnice i od polumrtvih ljudi traže da im poklone kuću.

    U Titovo vrijeme mnogi su jugoslavenski trgovi nosili Titovo ime jer je to bilo u Titovo vrijeme. U ovom e se skidaju ploče sa Titovim imenom. I neka se skidaju. Ovo nije Titovo vrijeme, a ovo je mala, prljava, američka vojna baza. Ovo je leglo mafijaša. Ovo je koncentracijski logor za svakoga tko ima nešto u glavi. Ovo je rupetina u kojoj se gladni, goli, ovršeni, dužni, bolesni, neškolovani dovijaju kako do kontejnera stići dovoljno brzo da bi u njemu našli plastičnu bocu ili truli ručak.

    Ovo će ostati bez ploča sa Titovim imenom. Kako ovi koji vladaju ovim ne kuže da se skidanjem ploča ne može izbrisati povijest?

    Kuže, ali im se jebe. Ovo je njihovo i samo njihovo igralište. Tko odbija plesati kako oni hoće neka crkne ili neka ode.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *