Bralna značka….ob vseh zelo resnih problemih v našem javnem šolstvu, ki našim šolarjem namesto veselja do učenja povzročajo tudi dobesedno glavobole in odpor do šole je postala bralna značka problem…..resno ?…..

bolj kot nespretno izražanje tiste poslanke ob izjavi o bralni znački me je dejansko zaintrigiral odziv na njen čivke….prvi so se namreč odzvali t.i. slovenski intelektualci, stroka prosvete in predvsem, kar je še posebej pritegnilo mojo pozornost, slovenski knjižni avtorji…..

človek bi si na prvo še mislil, da jih res skrbi za bralno kulturo naše mladine, katero naj bi jim bralna značka privzgojila, vključno z bralnimi navadami…..pa jih res ?…..ne upam tega trditi….upam pa, da je bralna značka v bistvu biznis….velik biznis predvsem za slovenske založbe, posledično določene avtorje, določene in ravno tej so bili najbolj glasni proti čivkom tiste poslanke…..

biznis pa tudi za nosilce programa “bralna značka” Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS…..ki drži štango tem založbam in avtorjem s svojimi vsako letnimi “priporočenimi seznami” knjig……zakaj in čemu sploh vsiljevanje nekih seznamov knjig pod krinko “priporočeni” za nekaj, kar naj ne bi bilo obvezno ?…..

mar ni temeljni namen bralne značke privzgojitev bralne kulture ?…..torej bi moralo biti edino pomembno, da se otroci, mlajši spravijo k branju, katerihkoli knjig že…..mar so otroci res takšni butci, da si niso sposobni sami izbrati knjige, katero bi radi prebrali ?…..pa kaj če ni knjige na seznamu in kaj zato, če ni slovenskega avtorja…..

da “priporočeni seznami” knjig za bralno značko niso zgolj neka orientacijska točka, kot radi izjavljajo določeni zagovorniki bralne značke, pač pa namensko skrbno profilirano določanje bralnega gradiva so nenazadnje priznali kar sami predstavniki društva bralna značka z izjavo “Želimo si, da bi presegli nekatere vzorce branja, kakor jih je opaziti s seznamov stotih najbolj branih knjig po mesečni knjižnični izposoji“…..

in v ta namen, torej da “da bi presegli nekatere vzorce branja”, mladi bralci izbirajo knjige iz “priporočenih seznamov”, deluje, po smernicah društva kakopak, tudi okoli 6000 mentorjev, pretežno učiteljev in vzgojiteljev, ki, nekateri manj nekateri bolj agresivno, vztrajajo v “usmerjanju” bralcev na knjige iz seznamov, za kar so dodatno plačani…..

če bi bila bralna značka res “prostovoljen projekt”, potem kot takšen kakopak ne bi zahteval, ne pobiral nobenih finančnih sredstev….ampak…..letno na račun bralne značke slovenske založbe pokasirajo okoli 2 milijona €, koliko od tega pristane na računih slovenskih avtorjev je že dodatna, večplastna zgodba…..

brezplačno pa se z bralno značko ne ukvarjajo niti v Društvu Bralna značka Slovenije…..šolske ustanove, torej državljani, vsaka posebej kakopak, namreč vsako leto plačujejo povprečno 5.000 € za sodelovanje v projektu “Bralna značka”, dodatna financiranja izvajajo še ministrstva oz. država torej spet državljani, dodatno jih financirajo še določene slovenske založbe, in tako društvo na račun projekta in povezanih vsebin nabere na svojem računu vsako leto okoli 400.000 €…..

vsako leto….ni slabo za neprofitno društvo s 3 zaposlenimi….kaj bi bilo šele, če bralna značka ne bi bila brezplačna in prostovoljna….

verjamem, da se tisti poslanki tiste komunajazrske stranke ni niti sanjalo, da bo s svojimi za profesorja nič bistrimi čivki v bistvu dregnila v osje gnezdo nekih povsem drugih dimenzij, kot verjamem, da utegnejo, kot njo, ravno tej isti slovenski knjižni avtorji oz. plačani v projektu “Bralna značka”, popasti tudi moj zapis na enak način, kar me seveda sekira ravno toliko kot sonce brez zvezd….

in da, strinjam se, da je branje lahko dobra stvar…..poznam nemalo odraslih, ki zase trdijo, da so pravi knjižni molji, predvsem ženske…..ampak, a je res bit le v tem, da se reče, kako dosti knjig se (pre)bere ?….ker moje razočaranje nad lepo, pravilno rabo slovenske besede je največje ravno nad tistimi, ki redno poudarjajo da redno berejo in berejo knjige praktično povsod, na plaži, doma, javnem prevozu, kjerkoli…..

tako da ja, vzpodbujajte svoje potomce k branju knjig, berite skupaj, debatirajte o knjigah, a obenem dajte otroku jasno vedeti, da njegova bralna kultura in (u)poraba lepe, pravilne slovenske besede v nobenem primeru ni odvisna od bralne značke ali domačega branja, pač pa izključno od nje(ga) same(ga) in knjig, katere si bo sam/a izbrala, da jih bo lahko z veseljem in užitkom prebrala….

nenazadnje je tudi Grozni Gašper prav odlična knjižna zbirka in celo zelo kulska, ki odlično širi bralno funkcionalno pismenost in če ti bo kdo za Gašperja rekel, da je neka butasta knjiga boš takoj vedel/a, da ti nasproti stoji nekdo, ki ne pač ne ve, kljub številnim prebranim knjigam…..

Don Marko M