E-šport igranje videoiger – za stare prdce to ni pravo delo, igralci pa milijonarji….

Ta zgodba ni za stare prdce, ki tudi danes še vedno konstantno flancajo, da je edino pravo delo tisto, ko človek hodi na “šiht” vsak dan od 6 do 17 ure + nadure, pa sobote, nedelje in praznike, četudi za minimalca ali še manj in že poka po šivih, a glavno da ima(š) službo…..

niti za tiste starše, ki svoje otroke torirajo “naredi diplomo, da ti ne bo treba delati” in potem z diplomo v žepu dejansko ne delajo, niti na zavodu zaposlovanja….ali pak, v najboljšem primeru, v katerem kafiču varijo diplomirano skodelico kave….

ker danes so neki drugi časi in neka druga delovna mesta, z nekimi drugimi specifikami….in eno od teh je tudi E-šport oz. elektronski šport, ki je sicer svoje korenine pognal že leta 1980, a šele z vstopom v novo 100letje in 1000letje se je E-šport začel razmahovati v neslutene razsežnosti, obenem pa je postal tudi oklasificiran kot profesionalen šport….

šport, v katerem tudi profesionalni igralci tekmujejo posamezno ali ekipno na tekmovanjih v videoigrah….tekmovanjih z neposrednimi medijskimi prenosi in pravimi navijači….in da, imamo jih tudi v naši mali podalpski, profi igralce in navijače….

trenutno je svetu najbolj znan E-športnik iz naše male podalpske Mihael….Mihael Mehle….iz majhne, 400 članske, vasice Čušperk na Dolenjskem…..Mihael se je v svoji rosni mladosti odločil slediti svojim sanjam….

pri svojem 17 letu je zapustil šolo in se povsem posvetil pridobivanju statusa profesionalnega igralca računalniških iger….postal je E-športnik, profesionalni igralec igre “League of Legends”….”V šoli se tako ali tako nisem dobro počutil, bolj ali manj sem hodil tja spat“, povsem brez ovir prizna….

njegova starša ne le, da ga pri njegovi odločitvi na izbrani poti nista nikakor ovirala, še pomagala sta mu in ga podpirala….kot je povedal Mihael, doma sicer niso imeli dosti denarja, a je njegov oče vseeno našel način in prišel do brezplačno podarjenega računalnika, ki je bil Mihaelov prvi na katerem je igral League of Legends, a tudi zelo počasen, da so njegovi soigralci pogosto nergali, da ga morajo čakati večnost, preden pride v igro….

v začetku nezadostno računalniško opremo je Mihael nadoknadil z izjemnim smislom in spretnostjo za igranje igre, kar so opazili tudi v poklicni športni ekipi Splyce in ga povabili medse…sledilo je njegovo par tednov prepričevanje staršev, da mu podpišejo strinjanje, torej dovoljenje, da lahko kot mladoletnik zapusti to našo malo podalpsko in se odpravi v svet med profesionalce E-športa….

starša sta mu naposled dala podpis in Mihael se je preselil v nemški Berlin, kjer je že takoj leta 2016 s svojo prvo profesionalno igro osvojil finale evropske sezone v League of Legends, s čimer je njegovo ekipo Splyce kvalificiral za nastop na svetovnem prvenstvu…..

po dobrem letu je izvedel svoj prvi profesionalni prestop, lani pa še drugega, ko je prestopil v G2 Esports in s tem prestopom je letos začel svojo pot proti svetovnemu vrhu, saj je zmagal na vseh 3 velikih mednarodnih turnirjih in tako pristal v velikem finalu letošnjega svetovnega prvenstva v računalniški igri League of Legends pred dnevi v Parizu, kjer pa mu je, v dvorani pred 15.000 gledalci in 4 milijoni gledalcev spletnega prenosa, skok na tron preprečil kitajski klub FPX…..

Mihael je seveda odločen sesti na prestol “League of Legends” in naziv vicešampijona mu je le še dodatna motivacija….medtem je po 3eh letih v tujini že dopolnil 20 let, še vedno živi v Berlinu v hiši s soigralci, kot ekipa pa imajo tudi svojega trenerja, hukarja, čistilko, športnega psihologa in kar pač potrebnega ima vrhunska športna ekipa….

lani je prejemal mesečno plačo okoli 10.000 € mesečno, a je, kot pravi, “V bistvu to zame čisto preveč denarja. Nimam ga za kaj zapraviti, zato ga večinoma dam staršem“…..starša sta ga podpirala in verjela vanj, ko je bil popoln neznanec in amater v tem športu in zdaj jima, kot profesionalec in očitno lepo vzgojen 20 letnik, vrača na enak način….

a če je kdo uvodno omenjenih mislil, da se E-športniki med in s svojim delom le igrajo in zabavajo, se seveda zelo moti….profesionalni E-športniki, sploh največji zaslužkarji, so pravi garači, ki dnevno trenirajo tudi po 10 ur, torej neprimerno več in bolj, kot “fizični” športniki…..a ko nekaj človek počne z ljubeznijo, ni nobena minuta težka….

trenutno se z E-športom ukvarja okoli 300 milijonov ljudi vseh starosti po svetu, celo ameriška vojska ima svojo ekipo “U.S. Army Esports” iz 6.500 vojakov za igranje igric, profesionalni igralci pa so lahko samostojni ali pak zbrani tudi v ekipah, s katerimi dodatno tekmujejo v raznih državnih ligah in svetovnih prvenstvih….

na leto se v svetu E-športnikov obrne za skoraj 140 milijard $ zaslužkov….
in temu primerni so tudi zaslužki profesionalcev E-športa, ki zaslužijo med 12.000 $ do 100.000 $ osnovne letne plače oz. povprečno 5.000 $ mesečno, na to osnovo pa potem prihajajo še turnirske nagrade med 2.000 $ do 20.000 $ in potem so tu še kakopak sponzorji ekip in posameznih igralcev, ki dodajajo svoje milijone….

trenutno vodilni zaslužkarji med e-športniki so Danec Johan Sundstein z zasluženimi 6.900.000 $, sledita mu Finec Jesse Vainikka s 6.470.000 $ in Avstralec Anathan Pham 6.000.411 $….še dosti težje milijarde pa kakopak obračajo razvijalci iger, v katerih potem E-športniki tekmujejo, a to je že zgodba za naslednjič….

in ja, prav nobenega razloga ni karkoli kakorkoli očitati ali podcenjevati današnji mladini, ki zelo dobro ve kaj hoče in na poti napredka jih ovirajo le še – stari prdci….

Don Marko M

Deli:

4 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “E-šport igranje videoiger – za stare prdce to ni pravo delo, igralci pa milijonarji….

  1. Ojoj,tole mi pa ni ravno všeč, kdo bo pa proizvajal kaj koristnega, kar tudi rabimo za življenje, če bodo mladi samo igrali video igre, od kod pa pride denar za nagrade?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *