4 milijončke € – toliko mesečno za potne stroške svojih uslužbencev porabi Vinko Gorenak, minister za notranje zadeve Janševe vlade. Kako uspe 9500 uslužbencem MNZ mesečno pokuriti te 4 milijončke, ve zagotovo najbolje Gorenak sam. Dejstva pa govorijo zase. V februarju letos je prvak potnih stroškov Gorenakov policaj, ki mesečno prejema po, že nesramnih, 19.200 €. Vice prvak, ki mu sledi, prejema 15.000 €. In takšnih prvakov, ki mesečno za potne stroške prejmejo preko 5.000 € je na MNZ preko 1000. Zakon recesije…..

Naš MNZ je, kot praktično vsi naši državni aparati, sestavljen po zakonitostih neverjetne funkcionalnosti – na vsakega policaja, ki službuje na terenu, pade po en birokrat. Delo teh birokratov je seveda, da terenskim policistom naprtijo čimveč birokracije, da jo za njih manj ostane.

Dejstvo je tudi, da je Gorenak še večji zapravljivec, kot miss Kresalova pred njim. Tisto, čemur Gorenak pravi odpuščanje, je v bistvu naravna selekcija. Gorenak namreč tistim uslužbencem MNZ, katere odpušča, dela veliko uslugo, dosti manjšo pa davkoplačevalcem.

Gorenak namreč odpušča zgolj tiste uslužbence, ki imajo oz. so imeli le še nekaj mesecev do penzije, za kar jih celo nagradi z 20 in več tisočaki odpravnine, za nameček pa potem še tistih nekaj mesecev do penzije prejemajo 80 % od plače v bivši službi. Dvigovanja plač in zaposlovanja novih uslužbencev Gorenaka še prihajajo, čeprav so se že začela. Izjemno drag šport za davkoplačevalce.

Ampak gremo zdaj na ta fenomen potnih stroškov, s katerimi Gorenak dokazuje, da bi lahko vodil zgolj kakšen oddelek mestnih javnih sanitarij, ne pa MNZ.

Torej, kako je možno, da policaj prejme 19.200 € potnih stroškov mesečno. Recimo, da je možno, ker se v službo vozi v službo iz Lendavskih goric v Jelšane. Kako je možno, da policaj prejme 15.000 € potnih stroškov mesečno. Recimo, da je možno, ker se vozi v službo iz Maribora v Koper. In kako je možno, da policaj prejme čez 5000 € potnih stroškov mesečno, ker se vozi iz Celja v Ljubljano. Ja, spet nemogoče, ampak možno.

Naj povem, da res nikomur, ki se dnevno vozi po 100 in več km v službo absolutno ne zavidam, ker vem, kako to izgleda in kaj ti od dneva ostane. Kot vem, da lahko večina teh dolgo progašev le sanja o par 100 € potnih stroškov dnevno, sploh če so zaposleni v realnem sektorju.

A pri teh Gorenakovih potnih stroških še najbolj zbode v oči, da nekaj res ne štima. Če recimo uslužbenec MNZ, v tem primeru policaj, prejme 15.000 € mesečno za potne stroške, potem to pomeni, da jih prejme 500 € na dan. Še bolj pa zbode, da ne obstaja policaj v naši mali podalpski, ki bi hodil v službo dobesedno vsak dan v mesecu.

Tudi policaji, kot vsi državni uslužbenci, imajo tedensko vsaj 2 dneva prosta. Torej se zdaj ta računica še okrepi in pridemo že na 680 € potnih stroškov na dan.

Da ne bo nesporazuma, v nadaljevanju nikakor ne bom stopil v bran policajem, ker nimam nobenega razloga simpatij, ampak dejstvo je, da so verjetno prejemniki teh astronomskih potnih stroškov sami še najmanj krivi. Prvi krivec je namreč Gorenak.

Kot šef bi namreč moral urediti sistem do te stopnje, da do takšnih zapravljivosti sploh ne bi prišlo. Številni policaji, ki se morajo voziti po 200 in več km v službo namreč vlagajo Gorenaku svoje želje, da bi službovali bližje domu, sploh tisti z družinami. A zgodijo se samo tej Gorenakovi potni stroški.

Torej je Gorenak bodisi gluh, bodisi nesposoben te zadeve urediti. Ali pa kar gluho nesposoben sestaviti sistem MNZ, ki bi bil za vsaj 4 milijone manj potraten, a  obenem za vsaj 40% bolj učinkovit. Janša je kot kaže res izbral okoli sebe svoj dream tim. Sanjsko ekipo, ki povzroča  zelo drage (tudi nočne) more ljudstvu.

Don Marko M