Rojen sem v samostanu. V mestu Capris oz. Aegida, Capritana insula, Caput Ystriae, Justinopolis, Caput Histriae, Capo d’Istria, Capodistria. Vsa ta imena, pa še kakšno, so poimenovala skozi 2 tisočletji mogočno zgodovino mesta, danes znanega kot – Koper. Tisti servitski samostan sredi mesta sicer še stoji, čeprav vidno razpada, a porodnišnice že nekaj let ni več v njem. Ok, dovolj o meni. Naj še Koper, v katerem še vedno živim, pove kaj o sebi, tako bolj na izi, deževnemu dnevu primerno……
Sicer se mi ime Koper ne zdi ravno posrečen prevod v primerjavi z dosedanjimi imeni, sploh, ker so tista imena imela nek pomen, ta pa je zgolj prazno ime/naziv. Niti najstarejši občani, ne zgodovinarji, ne vedo, kdo je zakrivil to sedanje ime mesta. A vedno ni bilo tako…..Zgodba Kopra se je začela pisati že v srednji bronasti dobi, 1500 let pred “sodobnim” štetjem…….
Nekoč, v pradavnini, je bilo mesto, katerega so poimenovali – Aegida. Gre za grško-tračansko ime, katerega je moč povezati z egido (ščitom) grške boginje modrosti in znanja Atene.
Po legendi naj bi se namreč Atena hudo sprla s Pozejdonom, pred njegovim besom pa je pobegnila prav v te kraje današnjega Kopra. Med njunim spopadom naj bi Atenin ščit, prevlečen s kozjo kožo, padel v morje. Ker ga je oboževala, je Atena rotila Zeusa toliko časa , da je njeno egido spremenil v kleč. Da je bila Aegida svojčas zares podobna na morju počivajočemu ščitu, se da videti iz starih slik.
Potem so prišli Rimljani in nastal je – Capris. To ime je po mestu še danes zelo pogosto uporabljano, izhaja pa iz dejstva, da so na otoku, kar je Koper v nastanku bil, sprva redili zgolj – koze. Sklepanje je, da so prav Rimljani prvi poselili del nizkega skalnatega otočka, na katerem je pozneje zrasel preostanek mesta.
Kozji otok se je začel zajetneje naseljevati šele v 5. stoletju, ko je rimskemu cesarstvu že šlo strmo navzdol. Takrat so namreč okoliško obrežje Caprisa začeli ogrožati vdori barbarskih ljudstev (Herulov, Hunov…) in kmečko ljudstvo je bilo prisiljeno se začeti umikati na otok, ki je kasneje postal ena ključnih točk kraškega obrambnega sistema.
Sledilo je dolgotrajno izčrpavajoče bojevanje z Ostrogoti in leta 539 je vzhodnorimsko cesarstvo spet dobilo Istro, na kozjem otoku pa so se naselili tudi Bizantinci. A vdorov osvajalcev (Obrov, Slovanov, Langobardov) ni hotelo biti konec in bizantinski cesar Justinijan II. je dovolil prebivalcem okoliškega podeželjal, da se na otoku naselijo.
V zahvalo in čast cesarju, so tako novi prišleki krajani kozji otok preimenovali v – Justinopolis. A ker vsaka sprememba rabi čas, da zaživi, sta se Capris in Justinopolis prepletala skoraj dobra 4 stoletja, preden je obveljalo ime slednjega.
V bizantinskih časih pa je bil Koper daleč najbolj zaščiten, bil je prava zelo težko osvojljiva utrdba, obkrožen z obzidjem, v katerem je izstopalo 9 svetih vrat, od katerih so bila vsaka posvečena enemu od svetnikov. Danes so ohranjena na ogled zgolj še vrata na Mudi, ki so bila takrat glavni vhod v Koper in z zaledjem povezan le z lesenimi mostički. Ker je imel kozji otok pogosto težave s pitno vodo, je bila poleg mostu napeljana lesena cev, ki je oskrbovala meščane s pitno vodo iz primorskega zaledja.
In potem so v 8 stoletju privihrali Franki in zavzeli Istro. Njih prihod pa je pomenil tudi konec antično rimskega sistema, katerega so še ohranjali Bizantinci. Začelo se je obdobje – fevdalizma.
A po delitvi frankovskega cesarstva je koprski teritorij pripadal Italskemu kraljestvu, od leta 952 Bavarski vojvodini, nato od leta 976 Koroški vojvodini in končno oglejskim patriarhom. Ti so Kopru, v borbi z Beneško republiko, iz političnih in gospodarskih razlogov nadeli ime – Caput-Histriae.
13. stoletje je bilo za Koper tako pomembno, da je bilo, spet, odločujoče. Leta 1210 je bilo namreč mesto izbrano za glavni sedež istrskih posesti patriarhov, ki so bili izvoljeni za istrske mejne grofe in ravno oni so mesto preimenovali v – Capo d’Istria. Leta 1230 pa je koprska komuna ustanovila zvezo z drugimi istrskimi mesti, katere namen je bil boj proti oglejskim patriarhom, ki so hoteli ob cesarjevi podpori uničiti mestno samoupravo.
A Benetke so bile vztrajnejše. Številni poskusi, da bi se rešili mučnih spon Benetk, so bili zaman. Benečani so v neustavljivem pohodu podrli obzidje in stražne stolpe poraženega mesta, vsilili beneškega podestaja ter zahtevali popolno podreditev in priznanje beneške nadvlade. Zadnji poskus, da bi Koper spet postal svobodna komuna, se je zgodil leta 1348, končal pa se je s pokolom vseh upornikov in najemniških vojakov in mesto se je moralo spet ponižno pokoriti.
Naslednja 4 stoletja, do 1797, se je Koper ukvarjal izključno z lokalnimi zadevami in z nenehnim vmešavanjem Benetk, ki so mu sicer oblast razširile na kar 42 istrskih krajev in ga preimenovali v – Capodistria, torej gospodar Istre. A to je bila le navidezno moč, saj je bil sam od Benečanov v resnici najbolj nadzorovano središče, hkrati pa je moral dodatno trpeti posledice stoletnih razprtij med Beneško republiko in avstrijskim cesarstvom.
Beneške republika je sicer propadla 1797, a v Kopru je še dandanes na praktično slehernem koraku moč še vedno gledati veliko stvari, ki pričajo o njih vladavini, od palač, cerkva, hiš, vodnjakov, grbov po stenah….
Mesto je doživelo svoj največji razmah v 16. stoletju, ko je štelo približno 10k prebivalcev, a je epidemija kuge leta 1553 zahtevala več kot 6k smrtnih žrtev. Dotolkla pa ga je druga epidemija kuge 1630, ki je število prebivalcev skrčila s 5k na 1.800.
100letja je bila sol najpomembnejši proizvod, ki je zapuščal Koper. Sol se je pridelovala v solinah, ki so se razprostirale od otoka do zaledja. V tem obdobju je mesto doživelo tudi precejšen kulturni razcvet, predvsem v slikarstvu in glasbi. Še pred tem, že leta 1186 je Blaženi Monaldo v Kopru ustanovil prvo istrsko javno šolo.
Soline so bile dokončno opuščene leta 1912 in med obema svetovnima vojnama je mesto pod vladavino Kraljevine Italije popolnoma izgubilo otoški videz. Ogrodje starega mesta je sicer do danes ostalo skoraj nespremenjeno, vključno z znamenitimi trgi, ulicami, stavbami, a so velika melioracijska dela, opravljena po drugi svetovni vojni na treh četrtinah obrobja, korenito spremenila podobo mesta.
Koper, danes znan tudi kot mesto 100terih dimnikov, je svoj današnji status zaključil šele po podpisu Londonskega memoranduma leta 1954, ko je Koper pripadel takratni Jugoslaviji, vse do slovenske osamosvojitve. V osamosvojitvi pa se mi zdi, da bi se Koper moral osamosvojiti od Slovenije bolj, kot kdajkoli prej od kogarkoli.
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Idila komunizma živi v srcu Evrope. Dobesedno....
- Otvoritev in prvo kolesarjenje po obalni cesti Koper - Izola brez motorizacije (foto)
- Življenska zgodba od drog odvisnika v komuni
- Ne koledarska - tvoja biološka starost je pravo merilo.....
Kapo dol za odlično objavo Don Marko!
Don, v tvojem zapisu sem o Kopru zvedel več, kot v dobi šolanja 🙂
lordwales
tnx….pohval mojstrov peresa tvojega kova sem vedno še posebej vesel….
ja Goran, saj že skozi tulim, da je treba to naše šolstvo urediti…. 🙂 😎
Joj mucek,jaz sem to že vse pozabila. 😉 Še dobro,da imam tebe,da me spomniš kje živim. 🙂
Don,zdaj mi boš samo še podrobnosti okoli ulic in trgov razložil ko pridemo v Koper in bom vse vedel.Lepo si se potrudil.Lahko bi šel za turističnega vodiča.;)Lp
Tudi jaz sem rojen v tistem samostanu. Mi je žal, da v rodnem mestu ne živim (več), ampak se nadejam, da pa nekoč bom (spet). Lep zapis, mi je vzbudil nostalgijo.
p.s.
Ti grejo kaj na živce nedeljski turisti s tistih ogromnih ladij? Ali pa mogoče bolj dejstvo, da skoraj nimajo kam iti ali kaj kupiti, saj je večina trgovin in lokalov ob nedeljah pač po socialistično zaprta?
no evo, sva že dva…jaz verjamem, da če ti verjameš, da nekoč boš spet tu, potem boš…..ma po pravici povedano mi turisti niso šli prav nikoli na živce, ker so pač (tudi) moj sestavni del že od otroštva….prej obratno….praktično ne mine dan, ko turisti oblegajo, da ne spoznam koga novega iz katerega drugega konca sveta in si izmenjamo včasih samo kakšno besedo, včasih besedo več, z nekaterimi pa smo šli tudi na pivo….rad jim povem kaj več o mestu in državi nasploh, ker jih to zanima….so pa vsi prijazni in kultivirani, tako, da je res pravi užitek spoznavati takšne ljudi….
ma tisto o trgovinah te je kdo nasankal z napačno info….za vikende, ko pridejo ladje, je večina lokalov odprtih, mislim lokalov vseh tipov, najbolj pa šiba lokalčkom z domačimi ročnimi izdelki Istre in nasploh izdelki Istre, ter gostinskim lokalom….res pa je tudi, da imajo tej ladijski turisti bolj malo časa, saj jih vozijo tudi v Postojnsko jamo, pa Ljubljano, Lipico…..no, naslednje leto bo teh ladij vsaj pol manj, ker se je tisti glavninski ladjar odločil, da bo pristajal v Trstu, kjer ima sicer tudi domačo luko….
Hi Don Marko,
Tole kopiranje za 2000 EUR + 2EUR za vsak klik je res zastrašujoče za vsakega kolikor toliko zbrihtanega kleptomana.
Kaj pa če naredim samo povezavo. Res škoda, da tvojega zapisa ne bi brali tudi na portalu traven. Hm, to sem ravnokar naredil. Pa me natepi.
Od mestne občine Koper sem pridobil soglasje za uporabo vseh vsebin na njihovem portalu. Poglej kaj je nastalo na portalu http://www.traven.si.
Vinko
ciao Vinko,
tisti cenik velja za tiste, ki se naredijo jote in ne le, da objavijo dele ali kar cel moj zapis brez navedbe avtorja, temveč si upajo celo podpisati kot avtorji…..kdor korektno deli link zapisov, se nobene panike ne zgodi, prej nasprotno, vedno sem hvaležen vsakomur, ki si vzame čas za prebiranje mojega bloga in deli povezave v nespremenjeni obliki, v tem primeru torej tudi tebi….
malo sem prelistal tvoj portal, pohvalno, bom spremljal naprej in te dodajam v svoje priporočene povezave mojim bralcem…..
Marko M