Protestniško gibanje v naši mali podalpski prehaja v sklepne bitke, tisti hard del, v katerem se bodo začeli razgaljati tako javna, kot tista v ilegali dela protestniškega gibanja. Namen protestnikov je seveda jasen – iz ulice na mesto tistih, ki ljudi spravljajo na ulice. Prvi župan iz protestniške ulice je postal Andrej Fištravec v Mariboru, kar pa je lahko presenečenje zgolj za nepoučene in/ali naivne. A to je šele začetek proti koncu naših fosilnih politikov….

Nestrankarski kandidat Fištravec je sicer dokazal, da se da tudi brez strankarskih mahinacij in direktno od ljudstva priti do cilja, čeprav sam mislim, da bo na državni ravni za čiščenje parlamenta potrebno nekaj strank iz protestniškega gibanja, da se lahko znebimo strankarskega sistema. Torej strank v ustanavljanju v polnem ogrevanju.

Sploh ni dvoma, da je izvolitev Fištraveca izjemen zgodovinski dogodek za naš politični prostor, primerljiv s tistim v času osamosvojitve. Protestniško gibanje je namreč sedaj dobilo tudi uradno potrditev, kar pa še nikakor ni razlog za neko veselje, saj glavnina dela šele prihaja.

Prav sladko pa sem se nasmejal, ko sem zvečer, po objavi zmage Fištraveca, preletel komentarje nekaterih forumov na katerih so, tako levi kot desni, hiteli navajati svojo zgroženost nad tem protestniškim uspehom s povsem bizarno smešnimi “razlogi”, s katerimi so v bistvu zgolj izrazili svoj strah. In ja, upravičeno je lahko orto zagrižene levo desne ekstreme strah pred tistim kar prihaja. Čas skrajno levo desnih poneumljanj se namreč počasi, a vztrajno izteka.

Natolcevanja o kao neki nizki volilni udeležbi mariborčanov pa so itak…No, klic obupanega v puščavi. Ja, res je, županskih volitev se je v Mariboru tokat udeležilo 33% Mariborčanov, kar bi lahko kdo označil za nizko udeležbo, a dejstvo je, da je kot takšna primerljiva s tistimi županskimi 2010….

Takrat je bila udeležba na županskih volitvah v Mariboru 43%, od katerih je dobil takrat Franc Kangler 50,41%. Tokrat pa je bila volilna udeležba 33% , a je Fištravec prejel 53% glasov.

Razlika je tokrat bila v tem, da so na volitve prišli praktično vsi protestniki iz ulice, ki so se izpostavili na Mariborskih vstajah, medtem, ko so podporniki že znanih strank v glavnem ostali lepo doma in samo še 1x več in znova dokazali, da imajo “svojih” svetih, a očitno skorumpiranih politikov poln penis in ji ne zaupajo več. Logično, kateri trezen medušesnega organa pa sploh še zaupa skorumpiranemu politiku, pa četudi je (bil) “naš”.

Od neprotestniških so se tako še najbolj izkazali tisti SD volilci, ki so s svojimi glasovi omogočili 4im svetnikom SD, da so se vrnili v mestni svet, potem ko so na poziv protestnikov tudi edini predčasno odstopili pred časom. SD torej ni izgubil nič, a pridobil tudi ne. Bo pa izgubil ogromno v nadaljevanju.Frangeža je že.

Do konca in vztrajno pa so bili skloftani kandidati SDS, SLS, celo duh pokopanega SNS se je od nekod pojavil, in Mariborčani so dokazali, da sicer ne simpatizirajo ravno skorumpiranih levih, a neomejeno omejenih desnih nikakor.

Od Fištraveca seveda zdaj še ne gre pričakovati tektonskih premikov programa protestniškega gibanja, nenazadnje bo moral sodelovati s praktično istim mestnim svetom, kot Kangler pred njim. A tudi to se bo spremenilo korenito že na naslednjih volitvah…..

Zato tudi ne čudi uvodna  izjava Fištrevca takoj po izvolitvi : “Drug drugemu moramo marsikaj odpustiti, da bomo lahko skupaj živeli naprej”.

Jasno je namreč, da protestniško gibanje nima prav nobenega namena, ne razloga, odpuščati dosedanjim političnim kadrom karkoli, sploh glede skorumpiranosti in zavoženja države. Mislim namreč, da naša mala podalpska že krvavo potrebuje odgovornost in red na prvi točki dnevnega reda in v izvajanje vsak dan posebej in vse dni skupaj, kar je tudi poglavitno gonilo protestniškega gibanja. Izdajalcem lastnega naroda se ne oprošča, zasluženo kaznuje pač.

Fištravec bo tako v okviru trenutnih zmožnosti temu protesniškemu motu lahko sledil zgolj v direktnih pristojnostih, s katerimi pač lahko župan operira brez vpliva mestnega sveta, ampak za začetek bo tudi to dovolj.

Ali če povem enostavno – v kolikor bo Fištravec sledil temu osnovnemu načelu protestniškega gibanja, potem bo tako sebi, kot protestniškemu gibanju, stlakoval pot (po)polne zmage na naslednjih volitvah po celi naši mali podalpski.

Se je pa v Mariboru na volitvah dogajal še en poseben moment, na katerega protestniško gibanje opozarja(mo) že skozi in bo še kako pomemben na državnih volitvah.

Kršitve volilne zakonodaje.

Ja, upravičeno lahko protestniki, kakor vsi državljani, pričakujemo grobe kršitve volilne zakonodaje predvsem na naslednjih tako lokalnih, kot državnih volitvah, saj je jasno, da bodo skorumpirani politiki poskušali uporabiti tudi najbolj nizkotne in seveda nezakonite prijeme za obdržanje na oblasti.

Tokrat je bilo v Mariboru evidentiranih 8 grobih kršitev volilne zakonodaje in preko 50 lažjih, kjer sta prednjačila nezagotavljanje zasebnosti volilca na voliščih in nezapečatene volilne skrinjice. To je rezultat monitoringa Centra za državljansko vzgojo, ki je bil sicer izvajan na zgolj 43 od 114 volišč, a tistih običajno najbolj kritičnih. Dvoma ni, da bi bili rezultati kršitev še višji, če bi se izvajalo monitoring na vseh voliščih.

A prav to je tisto, kar se bo enostavno moralo zgoditi na naslednjih lokalnih in predvsem parlamentarnih volitvah. Sploh, odkar je Janša določil, da bo poslej skrinjice iz volišč prevažala v bazo slovenska vojska. Že res, da ni ravno razlogov nezaupanja slovenski vojski, a jih je zato nešteto Janši in preostalim našim skorumpiranim politikom.

Še več, nepristranski monitoringi volitev se bodo morali in se bodo v bodoče izvajali tudi s pomočjo zunanjih opazovalcev in to dosti bolj intenzivno in dosledno, kot kdajkoli prej. Civilna družba, skupaj s protestniškim gibanjem, si namreč zaslužimo zgolj in edino legitimne, zakonite volitve, s polnim nadzorom tudi štetja volilnih lističev na vsakem volišču posbej in vseh skupaj in tudi v tej zahtevi moramo biti neomajni. Zgodovina nas je že dovolj, še preveč, naučila.

Moj Protestniški koledar 2013, katerega sem izdal tik ob začetku leta,  gre očitno po zastavljeni poti….Zdaj je prvi med mnogimi protestniki, ki še prihajajo, na vrsti Andrej Fištravec, da začne izpolnjevati protestniške cilje. Andreju čestitam ob izvolitvi, ostali pa se bomo še naprej in množičneje dobivali na ulicah, sploh, ker je zdaj dokazano, da smo na pravi poti. Na poti, da naredimo našo malo podalpsko pravično in napredno državo. Zato pa jo imamo, to našo Slovenijo.

Don Marko M