Zlato pravilo slehernega državljana, ki uporablja javne medije za branje, gledanje, poslušanje bi moralo biti – nikoli ne uporabljaj samo en medij in nikoli ne jemlji samo enega medija za sveto resnico. V današnjih časih preplavljenosti z raznimi mediji bi človek pričakoval bogato širino, a vedno pogosteje in bolj se uveljavlja copi pejst novinarstvo, kar v resnici onemogoča pot do uporabnih in objektivnih informacij. Vse ima svoj razlog….

Mediji imajo moč. Strahotno. A ne pozabimo, da bi sami mediji brez človekovega potiska ne obstajali. Mediji lahko soustvarjajo demokracijo ali anarhijo, ljubezen ali mir, smeh ali solze, sovraštvo ali prijateljstvo, laž ali resnico…..

A mediji lahko tudi manipulirajo z javnostjo. Perejo možgane. Sistematsko, počasi, a zanesljivo. In to počnejo. Eni občasno, eni redno. Eni direktno s svojo objavljeno vsebino, drugi s komentatorji pod vsebino, tretji oboje. Stvar uredniške politike medija in seveda lastnikov le tega.

Vedno več javnih medijev, tudi v naši mali podalpski, prehaja v fazo “rumenega tiska”, torej podajanja krajših informacij, ki praviloma povsem izkrivljajo resnico. In danes ni več toliko problem v mediju, ki poda izvirno informacijo napačne interpretacije dejstev in zgodovinskih dogodkov, temveč v ostalih medijih, ki takšno novico zgolj copi pejstajo, čeprav je njih dolžnost preveriti okoliščine pred objavo.

Takšen pristop medijev je le prvi korak tehnike pranja možganov javnosti. Nadaljevanje sledi v podobi komenatorjev novice medijev, kar je lepo vidno tudi pri naših medijih, sploh spletnih, ko nastopijo svoje delo potenciranja novice tudi “spin doktorji”, ki pogosto prihajajo kar iz uredništev samih, tudi kot moderatorji.

Takšni in dodatni prijemi medija vodijo v skupek, katerih številni sploh niso sposobni zaznati, četudi se jim dogajajo, kar je sicer že poglavje za drugo zgodbo, kateremu enostavno rečemo pranje možganov oziroma tehnike manipulacije. In določene tehnike manipulacije so enotne vsem javnim medijem, razdeljene pa na nekaj povezanih točk, ki tvorijo celoto.

Prodajanje panike
Ta del je le korak pred sejanjem straha v kosti in vsebuje zastraševanje in teroriziranje javnosti v vsakem možnem trenutku. Recesija, zadolženost, istospolni, komunisti, partizani, domobranci….Seveda se bo kdo vprašal, zakaj bi sploh mediji terorizirali svoje državljane. Enostavno zato, ker je to najhitrejši način preskakovanja racionalnosti uma. In ko človek ni racionalen, zlahka verjame v kar in kogarkoli.

Uničevanje karakterja
Ad Hominem (proti osebi) je okrajšava za argumentum ad hominem in je poskus negiranja resničnosti določene trditve s prikazovanjem negativnih značilnosti ali verovanj osebe, ki je to trditev podala. Enostavneje temu rečemo zabloda logike.
Primer – Janez nima pravice kritizirati, kako se vodi ekonomija, ker je nezaposlen. Ali – Janez Janša je komunist, zato so njegove knjige nerazumljive in težke za branje.
Pri nas imamo, za primer, medij Reporter, na Siolu pa komentatorje, ki ne marajo debate in raje uporabljajo napad na nekoga kredibilnost, inteligenco, karakter in celo zdrav logičen razum. Seveda takšni njih načini “argumentacije” niso demokratični, za nameček pa celo ne dopuščajo debatiranja.

Populizem
Tehnika, ki vedno pride v ospredje še posebej v predvolilnem času. Komentatorji se praviloma označijo za “enega od nas” ali “glasom ljudstva” in tako nastopajo proti nasprotnikom ljudstva, praviloma elitistom, birokratom ali nedoločenim osebam. Praviloma to držo združijo z vlogo “grešnega kozla”. Ker ima vse svoj skriti pomen, takšni napadi na “pokvarjenega politika” skrivajo v sebi napad na nasprotno politično opcijo, liberalce ali ugajanje širši javnosti. Pri nas so sicer mediji dokaj razločno ločeni in vsled majhnosti “vsi vemo”, kdo stoji za posameznim spletnim časopisom, tiskanim, radijem ali televizijo.

Grešni kozli
Najboljše orodje za nesigurne in prestrašene osebe je zagotovo “metanje v isti koš”. Gre za kombinacijo povzročanja straha in diverzije. Poišče se skupina za “žigosanje” in obtoževanje za razne probleme, da bi se lahko opravičilo nasilje, nehumanost te skupine in banaliziralo povzročeno jim škodo. “Za vse je kriva RKC” ali “Za vse je kriva komunistična partija” so pri nas najpogostejša prikrita sporočila takšnih prijemov.

Združevanje nasilja z močjo in ohlapen boj proti nasilju
Cilj tega dela je narediti ljudi občutljive, s prikazovanji nasilja in tako spremljanje vojnih dogajanj postane sprejemljivo kot gledanje športnega dogodka. Tudi politično nasilje tako postane “moralno” in “boj za ljudske pravice”, kar v končni fazi pripelje do spreminjanj vsebin Ustave in začetkov nepotrebnih vojn za “pomoč in širjenje demokracije”. Nasilje tako postane sinonim za patriotizem.

Nasilništvo
Le to je priljubljena tehnika posameznih komentatorjev. Nasilje nad sogovorniki, vpitje, posmehovanje še najbolj ustreza osebam pomanjkanja samozavesti ali argumentov do sogovornika ali tematike. Edini možen in pravilen način boja do takšnih nasilniških primerkov je vračanje avtoritete, a na način, da mora nasilnež vse dojeti kot “zmago”.

Ustvarjanje zmede
Taktika, ki odlično deluje na občinstvu nizke stopnje samozavesti in zabetoniranim s težavami. Izvaja se tako, da se namerno pretresa argument za ustvarjanje zmedenosti na enostaven način – če se kdo ne strinja s podano “resnico” je bodisi neumen ali fanatik. Osebe, ki podlegajo manipulacijam, bodo prepričane, da gre za izpopolnjeno idejo, kar bo poglobilo njih versko resnico. Pri nas je recimo popularno nacionalizem enačiti z nacizmom, vero s primitivizmom in pomanjkanjem inteligence…..

Prebujanje verske enotnosti
Tukaj imamo skupek “grešnega kozla” in populzima. Novinarji oz. komentatorji promovirajo moralo tako, da se tolčejo po prsih z velikim patriotizmom, a ozko povezanim s katoličanstvom in veliko Slovenstvom. Seveda je vsakdo, ki zavrača njih tako razmišljanje, takoj označen za anti-Slovenca in “komunajzarja”. V bistvu gre pri teh osebah za totalitariste, ki konstantno omenjajo, da sledijo “božji besedi”, v resnici pa samo promovirajo svoje ozke interese.

Zasičenost
Gre za močno tehniko, s katero se laž ponovi 100x, zaradi tega že “pobesnela” javnost pa jo sprejme kot resnico samo zato, da se je reši. Repetitivnost, široko pasovnost in enoumje so 3 nosilne točke, da je ta tehnika izpeljiva. V vsakdanu so ljudje obremenjeni s svojimi skrbmi in ta tehnika je psihološki presing, ki subliminalno dosega cilje. Subliminalna sporočila zavestni um ne zazna, jih pa prepozna podzavestni um, sploh če so negativna. Kasneje bodo tej tako zmanipulirani zavrnili sprejetje prave resnice zaradi ega, kakor tudi zaradi spoznanja, da so bili prevarani. Poznaš takšne tudi pri nas ?

Tudi pri nas se preko medijev vlaga trud, da bi občinstvo generaliziralo medijsko hišo, obenem pa opustilo spremljanje posameznih novinarjev, ki še vzdržujejo kakovost, kar seveda še bolj ustreza manipulatorjem. Verjamem pa, da lahko v prihodnosti pričakujemo še več rabe omenjenih tehnik, kakor tudi kakšne dodane, v javnih medijih.

A ne glede na vse zagovarjam, da je smiselno sprejemanje novice v delu med vrsticami. Tam je praviloma shranjena srčika vsega, česar se medijsko izpiranje možganov ne more dotakniti. Ampak reden/redna bralec/bralka  mojega bloga to že itak veš……

Don Marko M