Pretiranih simpatij do parlamentarcev Šubičeve sicer v Kopru ni bilo nikoli, a zadnja leta se tudi takšen odnos spreminja v antipatijo, ki samo še dodatno krepi zavest odcepitve Primorske/Obale od Slovenije. Ko ti začne nekdo namensko trgati kruh od ust za svojo bolj polno rit, četudi mati, je čas za slovo….

Luka Koper je pomemben, zelo pomemben, segment za Obalno gospodarstvo. Za preživljanje lepega števila tukaj živečih in razvoj občine same.

In prav nerazumljivo je, da so še, iz časov Juge, to luško občinsko last pred skoraj 20imi leti takratni partijci sedanje stranke SD praktično brezplačno prenesli v last republike Slovenije. In od takrat dalje politika z Luko Koper dela kot svinja z mehom…

Da so parlamentarci Šubičeve milo rečeno za en miniaturni penis slabi gospodarji sploh ni treba posebej poudarjati, ker če je slučajno še kdo v to pred leti dvomil, potem danes dvomov ni več.

Dodatno temperaturo pa so zdaj na Šubičevi povzdignili še z zahtevo po ukinitvi ekonomske cone v Luki.

Če so tej isti parlamentarci še pred par meseci tudi javno kazali naklonjenost predlogu tukaj živečih, da bi se ekonomska cona iz Luke razširila tudi na večji del Kopra, so zdaj naenkrat obmolknili in ne le postali gluhi za ekonomsko cono po mestu, temveč so na Ministrstvu za finance napovedali, da tudi veljavnosti tiste ekonomske cone v Luki, ki poteče s koncem 2013, ne bodo podaljšali za naslednja leta.

Napaka. Velika. Velika napaka podrepnikov Šubičeve. A po drugi strani, če hočem iskati dobro tudi v slabem, dobrodošla njih poteza za krepitev Primorskega odcepitvenega nagona od Slovenije….

Moje mnenje, tudi moje, je zelo jasno – ne le Koper, ampak cela Obala bi morala imeti status ekonomske cone, prosto carinske. In to ne kar ene, ampak – cone tipa II.

Če smo na Obali že toliko drugačni, da, kljub slovenski zakonodaji, povsem legalno pozimi za naše voznike ne velja obvezna zimska oprema, potem je prav, da imamo prosto carinsko cono.

Ni dvoma, bi prosto carinska cona tako po celem Kopru, z Luko, kakor po celi Obali prinašala ugodnosi in napredek ne le za Obalo, ampak celo Slovenijo.

Odpirala bi se nova delovna mesta, aktivni bi postali tuji in domači investitorji, razvijal bi se turizem, trgovina, sekundarne gospodarske dejavnosti in posledično bi se povečala kakovost bivanja prebivalcev.

Ker na mladih svet stoji, sem za mnenje povprašal tudi aktivista društva STO/STT (Svobodno tržaško ozemlje), po moji oceni bodočega zelo sposobnega pravičnega politika, in Matej Pregarc je povedal :

“Ena izmed zadnjih »briljantnih vladnih rešitev« je napoved ukinitve prostocarinske cone v Luki Koper. Še eno izmed redkih delujočih podjetij je spet ogroženo zaradi mačehovskega odnosa Ljubljane do Kopra, kateri se iz dneva v dan stopnjuje. A je to morda maščevanje za svojo neuspešno kadrovanje v državni molzni kravi?

Veliko ljudi ne verjame več v to »pravno državo«. Počasi tudi sam menim, da kar upravičeno, saj naj bi zakon bil enak za vse državljanke in državljane, kar pa se vedno znova in znova ne pokaže.

Društvo STO/STT (Associazione TLT)  – v boju za boljši jutri – je na vladni spletni strani www.predlagamvladi.si vložilo predlog umestitve imenovanja guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) na dnevni red Varnostnega sveta ZN.

Po daljšem čakanju je bil odgovor s strani vlade sledeč:»Celotna jugoslovansko-italijanska meja na kopnem in morju je bila nato formalno določena s Pogodbo med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo, podpisano v Osimu 10.11.1975«. Med drugim je bilo zapisano tudi: »S tem so vprašanja v zvezi s Svobodnim tržaškim ozemljem postala presežena«.

Uradna spletna stran Svetovne organizacije za trgovanje WTO (World Trade Organization), pa navaja v pogodbi GATT (General Agreement on Tariffs and Trade), podpisani leta 1994 v Ženevi, zelo pomemben podatek na strani 791/točka 3b: »Prednosti, katere so bile dogovorjene za trgovanje z Svobodnim tržaškim ozemljem…«

STO predstavlja drugačen pogled na izhod iz krize. Predstavlja vizijo enakovrednega sogovornika v svetu trgovine in vpliva, saj je ideja o nastanku tega ozemlja nastala kot nepolitična ekonomska cona, kjer je povezovanje ter trgovanje osnovna gonilna ideja.

Povezovanje treh jezikovnih območij v eno celoto, kjer se ljudje ne delijo, ampak povezujejo. Ni nacionalističnih teženj, zamenjane so z željo po globalnem povezovanju.”

Pa naj povem še, zakaj imam rad našo burjo. Ker pride potiho, a glasno oddide. Ker je uporniško neustavljiva. In ker tako nepozabno zažvižga melodijo življenja. Otroci burje. In morja. Alterius non sit, qui suus esse potest….

Don Marko M