Hude diskriminacije in celo proti zakonita, proti Ustavna dejanja si dovoljujejo določene verske skupnosti v naši mali podalpski. Dovoljujejo pa si zato, daleč najbolj RKC, ker jim to dovoljuje država. Država pa smo državljani…..

Tokrat ne bom posebej o profilu vernikov, ker sem na to temo že predstavil raziskave znanosti v tem zapisu, zato tokrat moje razmišljanje o Cerkvenih praznikih pri nas.

Mene nikakor ne bi motilo, če bi imeli s temi cerkvenimi zadevami urejeno kot v bivši Jugoslaviji. Torej verniki lahko svobodno furajo svojo mantro na svojih posvečenih krajih, a nikakor si ne bi smeli dovoliti kakorkoli posiljevati ostalih državljanov s tem.

In to velja tudi za praznike. Cerkveni prazniki pač ne morejo in ne bi smeli biti slovenski državni prazniki, nikakor celo dela prosti. In seveda od države ne bi smeli dobili niti centa za svoje delovanje.

Takšnemu načinu pravim fer plej, ko se nikomur nič ne omejuje, a tudi ne plačuje proti svoji volji za nekaj, kar je zgolj zasebna, ne pa državna stvar.

Da ne bo nesporazuma – ne nasprotujem, da imajo verske skupnosti svoje praznike. Kar se mene tiče naj jih imajo, a naj jih imajo zgolj zase, v okviru svojih skupnosti in brez vsakega posiljevanja ali poskusov podrejanja celotne družbe z le temi.

RKC diskriminatorna tudi do ostalih verskih skupnosti

Zanimivo, a v naši mali podalspki so edini verski prazniki, celo z oznako državni in celo dela prosti dnevi, tisti od RKC verske skupnosti.

Glede na to, da imamo v naši mali podalpski še dodatnih 41 verskih skupnosti, ki premorejo več vernikov, kot tistih 8% RKC, potem je jasno, da to neupravičeno favoriziranje RKC pomeni total(itaristič)no neenakopravnost in diskriminacijo preostalih skupnosti.

Medtem, ko ima RKC pri nas kar 4 svoje praznike z oznako “državni” in za nameček še dela prosti dan, pa preostale verske skupnosti nimajo niti ene minute v ta namen.

To, da prazniki ostalih skupnosti niso državni praznik in dela prost dan je čisto prav, a to bi moralo veljati tudi za RKC. Enakopravnost za vse pač, tako pred zakonom, kot pred Bogom. In vse verske skupnosti priznavajo le enega Boga.

Kdo torej daje RKC pravico, da se vzdiguje nad Boga in seveda državljane preostalih skupnosti, kot večine, ki zlahka živimo tudi brez tega šunda, verjetno še kakovostneje, čeprav jim to prepoveduje tudi Ustava, kot zakoni ?

Ta odgovor sem zapisal že uvodoma, izvedljiv pa je zgolj zaradi ljudske hinavščine. Ja, prav is prebral/a – ljudske hinavščine.

4 prazniki RKC, ki nimajo nobene veze s Slovenijo

Glavni problem v teh praznikih, kot rečeno, vidim predvsem v hinavščini državljanov, ki sicer niso verniki RKC, nimajo nobenega zakramenta, nobenega pojma o veri, niti Cerkvenem prazniku, celo kritzirajo in pljuvajo čez RKC po potrebi, a vseeno za Veliko noč barvajo jajca in obračajo šunko, za Božič pa izvajajo cel potrošniški cirkus, z drevesci in jaslicami, kot bi bili najbolj goreči verniki teh običajev….

Ja, točno tej in takšni modeli so namreč tisti, ki s takšnim neodgovornim obnašanjem skrbijo, da nam še vedno ne uspe ločiti kristalno jasno zapisanega – države od Cerkve in obratno.

V naši mali podalpski imamo 14 dela prostih dni, od katerih so 4je v lasti RKC in to so tudi edini uradni verski prazniki. Ostalim verskim skupnostim se ta pravica onemogoča.

Prazniki RKC, kot dela prosti dnevi, so :
– velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek
– binkoštna nedelja – binkošti
– Marijino vnebovzetje
– božič

Da bo zadeva še bolj absurdna – omenjeni prazniki nimajo nič, ampak prav nič, skupnega z zgodovino slovenstva.

Še več – zgodovina jasno dokazuje, da RKC ni nikoli nič, koristnega sploh nič, dala slovenskemu narodu. Odkar je prisotna na našem ozemlju samo grabi sredstva in premoženja od državljanov in države in to je to.

Mogoče mi bo kdo omenil “kaj pa Karitas ?”. Res je, Karitas je dobrodelna organizacija RKC, ki pa zgolj skrbi za deljenje prejetega.

Karitas namreč dobiva denar od države (brez vsakega nadzora transparentnosti), torej tudi državljanov ki nimamo veze z RKC ali predvsem od nas, in donatorjev, med katerimi pa, zanimivo, ni Cerkve.

RKC dobesedno ne prispeva ničesar svojega v dobrodelne namene in to celo v svoji dobrodelni organizaciji.

In ko seštejemo še vse možne afere slovenske RKC je vprašanje (ne)smiselnosti teh 4ih praznikov RKC več kot na mestu, odgovor pa le eden. Ukiniti te praznike kot vseslovenske in dela prostih dni. Že včeraj.

Ker če ne morejo istega privilegija imeti tudi preostale verske skupnosti, potem pač nobena.

Cerkvene praznike zamenjati s pomembnimi za slovenstvo

Absurd tega RKC verskega praznovanja se nadaljuje tudi ob primerjavi praznikov, ki so izjemnega pomena za slovenstvo, za našo zgodovino, sedanjost in prihodnost.

Gre za praznike, ki so slovenstvu vdihnili duh boja, svobode, miselnosti in napredka, gre za praznike, ki so korenito pozitivno spreminjali podobo te države in državljanov, ki so in še vedno zavednim državljanom vcepljajo ponos.

Ponos na prednike, brez katerih sploh ne bi bilo današnje Slovenije. In tej kultni dogodki naše zgodovine, z vsemi sodelujočimi v njih, nimajo statusa največjih državnih praznikov kot dela prosti dnevi. Sramota.

Je možno, da smo tako neodgovorni, tako šalabajzerski do naše zlate, ustvarjalne, osvobodilne zgodovine, da dajemo prednost neki RKC, ki ni nikoli nič koristnega naredila za to državo ?

Tukaj so 4 prazniki, ki bi po mojem morali takoj in brez pomisleka zamenjati te praznike RKC, prazniki, katere bi morali z vsemi častmi opevati celo leto in seveda bi morali biti dela prosti dnevi in država bi morala plačati vse stroške proslav :

– dan vrnitve Primorske k matični domovini
– dan Rudolfa Maistra
– združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni
– dan Primoža Trubarja

Dan vrnitve Primorske k matični domovini
Praznik spominja na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena v mirovna pogodba, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Tisoči borcev NOB so žrtvovali svoja življenja v boju zoper okupatorski fašizem/nacizem in domače izdajalce, za to prvo in edino svobodo Slovenije in ji povečali ozemlje za Primorsko.

Dan Rudolfa Maistra
Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 23. novembra, torej na dan, ko je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni
Ta praznik praznujemo na 17. avgust, dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.

Dan Primoža Trubarja
Praznik je namenjen obeležitvi najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, kateri je dodal še Abecednik.

Imamo torej 4 zgodovinsko pomembne dogodke, izjemnega pomena, ki se dotikajo prav vsakega državljana, ne glede ali je član verske skupnosti ali pak ne. In če smo odgovorna družba do svoje sploh osvobodilne zgodovine potem ne bo nobenih težav zamenjati praznike RKC, ki so državni in dela prosti dnevi, s temi navedenimi.

Tudi davkoplačevalsko financiranje Cerkve bo treba ukiniti

Poleg ostalega pa bi morali urediti diskriminatoren odnos RKC do ostalih verskih skupnosti tudi glede zavzemanja medijskega prostora na naši nacionalni TV, ker zagotovo ne plačujemo rtv naročnine zato, da bi gledali zgolj nedeljske maše in podobne pogoste “duhovne” oddaje zgolj RKC, medtem, ko je preostalih 41 verskih skupnosti praktično izločenih.

Na naši nacionalki bodo pač morali ukrepati in enakopravno porazdeliti verske termine vsem skupnostim v enaki meri ali pač nobeni, torej Biziljevo čaka dovolj dela.

Zdi se, da smo smo državljani dejansko zgolj dobrodelna organizacija, ki financiramo Cerkev pri nas, sploh RKC, ki tudi na tem področju pobere vso smetano v primerjavi do ostalih verskih skupnosti, kar seveda je res.

A to obenemo dokazuje tudi, da država nikakor ni ločena od Cerkve, čeprav je to v zakonih in Ustavi dovolj jasno naloženo v izvedbo, res pa je, da nikjer ni predvidenih sankcij za kršitev tega. Ne še.

Vsi neverniki oz. ateisti, in tej smo v veliki večini v naši mali podalpski, smo tako protizakonito prisljeni proti svoji volji prispevati Cerkvi in da je zadeva še bolj grobo kršena, te prispevke Cerkvi, kjer levji delež spet diskriminatorno pobere RKC, odvaja država državljanom brez njih soglasja.

Zato je edino smiselno in pravično, da, tudi po vzoru na neprimerno bolj verske države, uvedemo določeno obliko Cerkvenega davka, na osnovi katerega bi za Cerkev prispevali zgolj in edino tisti, ki jo potrebujejo oz. se zanjo odločijo.

Ob tem seveda avtomatično ukinemo vse druge državne prispevke, financiranja in oprostitve dajatev Cerkvi. Tržišče je pač odprto in Cerkev naj se “hrani” izključno od prispevkov svojih vernikov, obdavčenih kakopak, pa potem naj zvoni dokler zvoni.

In v proračunu bodo zaradi tega vzniknile prihranjene milijarde, da ne bo potrebno (spet) rezati že itak razrezanim, mar ne, gospod tovariš premier Miro Cerar……Amen !

Don Marko M