V enem svojih zapisov sem prijavil, da slovenski reprezentančni športniki naredijo koristnega za promocijo naše male podalpske tako in toliko zelo dobrega, kot ne bodo naši politiki zelo verjetno nikoli. Še vedno sem tega mnenja in nimam razloga ga spreminjati….

Kot nimam namena spreminjati mnenja, da reprezentanco lahko zastopajo samo srčni, borbeni, z zmagovalno miselnostjo športniki, ki poleg odličnih športnih sposobnosti premorejo tudi nič manj pomemben človeški čut obnašanja.

Biti reprezentant svoje države je pač top of the top kariere vsakega športnika in zato bi si morali ta status zaslužiti res zgolj najboljši izbranci kompletne osebnosti. Vem ja, dogaja se tudi najboljšim, da kdaj spodrsnejo, poudarek na kdaj, in to lahko razumem in odpustim ko gre za prikazano borbenost na tekmovalnem prizorišču, nimam pa namena spregledati ali celo odpuščati nespodobnega obnašanja reprezentantov, tudi v izjavah do državljanov.

Slovensko rokometno reprezentanco v Katarju vodi netalentirani Uroš Zorman

Priznam, rokomet ni ravno moj mast bi sport zadnja leta, sploh ker sem bil glede le tega krepko razvajen z gledanjem iger naše bivše skupne jugoslovanske reprezentance, ki so že takrat igrali atomski rokomet, ki je navduševal in si pokoril cel rokometni svet.

A kljub temu si ogledam kakšno reprezentančno tekmo naših deklet in fantov, ko igrajo na večjih tekmovanjih. Letošnjega svetovnega prvenstva v Katarju sem se sicer lotil gledati bolj pozno, šele ko so naši fantje igrali proti Špancem.

Ajde Španci favoriti že pred tekmo, ampak da pa celo tekmo nisem videl praktično niti enega skok šuta naših iz 9-10 metrov, že osnovnih napak pa kar ni hotelo biti konca, pa je bilo res tu mač za moje pojme. Pa to ni biljard, bemti.

In potem je prišla včerajšnja tekma z Makedonci. Do zadnjih 15 minut sem naše že poslal v osnovno šolo rokometa, pa še marsikam, no, potem pa se je v zrak začel dvigovati Natek in me, poleg Škofa, za silo potolažil.

Bil sem že pripravljen pogoltniti tisto “zmagi se ne gleda v zobe”, nenazadnje je našim s to zmago uspelo šele drugič v 24 letih se uvrstiti med 8 najboljših sveta, in ko sem pričakoval, da bodo naši v izjavah medijem ostali pri poudarjanju tega dosežka, se je oglasil kao kapetan Uroš Zorman in prijavil slovenskemu tv avditoriju :

“Jz bi reku da bi podaru to našo zmago vsem naši Slovencem, ki sedijo u naslonjačih pa foteljih pa so vsi pametni, ne….” Nego Zorman, kako kaj tvoja slovenščina ?

Da bo mera polna, si je še reporter naše nacionalke Aleš Vozel dovolil izjaviti “Izjava Zormana je dejansko na mestu….” A bejž no Aleš, kaj res. Po tvojem, kot po Zormanovem, torej nihče ne sme niti besedice kritike nameniti reprezentantom, četudi upravičene ? Ma bravo. Reci gledalcem v foteljih pred tv še, da ni treba več, da ti omogočamo plačo…..

O tem, da si je netalentirani Zorman, za katerega vsa ta leta itak še vedno ne vem, zakaj sploh je v reprezentanci, dovolil prikazati razkošje svojega podstrešja, povsem nedostojno kapetanu reprezentance, bi lahko rekel sicer zgolj to, da bi mu moral selektor po tej izjavi najmanj odvzeti kapetanski trak in zahtevati od njega, da se opraviči slovenski javnosti, že ker tega Zorman sam očitno ni sposoben.

A treba bo na kratko osnovno pojasniti Zormanu, Vozelju in tistim reprezetantom, ki mu sledijo v takšnem obnašanju.

Vsi Zormanovi “foteljaši” večinoma gledajo tekme preko tv, ker nimajo možnosti biti na prizorišču in tako to počnem tudi sam. A kruta resnica je tudi, da tej “foteljaši” dejansko financirajo reprezentanco z gledanjem teh tekem v tv prenosih.

Sponzorji reprezentance namreč oglašujejo med tekmo, večja gledanost pomeni več sponzorjev, poleg tega “foteljaši” plačujejo še rtv naročnino, rtv plačuje reprezentanci pravice do prenosa, z denarjem iz teh pravic se plačuje reprezentante.

Sploh pa je večina teh “foteljašev” polnila dvorane, ko se je igralo prvenstvo v Sloveniji…..Torej Zorman, kaj ti ni jasno ?

Strinjam se, da je razlika med kritičnim komentiranjem in pljuvanjem vsepoprek, slednjega tudi sam ne maram in ne odboravam. Ampak če jaz kot gledalec po koncu tekme povem “glej, igrali ste za en penis, nobene srčnosti, nobenega naboja, strele iz 9-10 metrov vidimo pri vseh ekipah, razen vas, skratka ste kot stare mame med spanjem”, potem je to kritika “foteljaša” dejanskega stanja na igrišču, katerega lahko vsak vidi iz vesolja s prostim očesom, ki bi moralo zasekirati igralce.

Sploh če se takšnih kritik “foteljašev” nabere za več kot pol državljanov. Zorman pa naduvano, kot bi naši imeli atomsko ekipo, ki, s filigransko natančnostjo, rubikovo kombinatoriko in spartansko borbenostjo melje vse pred sabo s po 7 do 10 golov razlike….

Mislim, mar je res tako težko reči kapetanu po tekmi “opravičujemo se našim sodržavljanom v domovini, ker smo sicer zmagali, a zaradi sreče, ne pa borbenosti razjarjenega leva” ?

Še bolj zaskrbljujoče pa je, ker so Zormanovi izjavi dejansko pritegnili vsi reprezentanti. Ker če imajo vsi soigralci takšno mnenje o gledalcih v naši mali podalpski, potem je treba vse zamenjati, vse, od prvega do zadnjega. Že itak bi morali že pred kakšnim letom zamenjati vsaj 3/4 reprezentance z mlajšimi, odločnejšemi, prodornejšimi, ponosnejšimi, da branijo barve naše reprezentance.

In zdaj, ko je znano, kakšno mnenje imajo naši rokometaši o gledalcih v foteljih, ki spremljamo prvenstvo, je sprejemljivo opravičilo te Zromanove izjave le, da se Zorman zanjo osebno opraviči tv avditoriju ali pa da osvojijo 1. mesto na turnirju. Ne več, ne manj.

Filip Flisar je pravi vzor obnašanja reprezentanta, enostavno je Car !

Zdaj pa si poglejmo še, kako je svoje stališče o “foteljaših” v domovini, ki so ga ravno tako znali kritizirati, razložil naš sveži svetovni prvak, brkonja Filip Flisar :

“Ni bilo preveč lahko. Moral sem kar dosti delati. Prejšnja leta sem imel določene zdravstvene težave in poškodbe. Spravil sem se skupaj in vse usmeril v to. Mnogi so že nehali verjeti, jaz pa sem si rekel, bomo že pokazali, kaj je to štajerska, pohorska stara dobra tehnika“, je povedal s svojim nalezljivim nasmehom.

In kot pravim – ni možnosti, da bi Flisarja človek imel kaj drugega, kot rad !

Še pred kakšnim letom nisem imel pojma, kaj je to smučarski kros, kar vsled mojega nezanimanja za zimske športe niti ne čudi. A potem sem pred dvema letoma nekje zasledil intervju Flisarja, ki je za športnika podal neobičajne, bistre, pestre, a kultivirane in štajerskega humorja polne izjave in odločil sem se pogledati njegov nastop. Kot “foteljaš” kakopak.

In od tega nastopa dalje sem njegov navijač, v dobrem in manj dobrem. Ker Filip ima, poleg brkov, jajca, nalezljiv optimizem, karizmo brez meja, humor, borbenost, vztrajnost, človečnost, štajersko moškost in zna se obnašati. Filip je vzor športnega profesionalca – Filip je enostavno Car.

Ko ga pobiksa na nastopu enostavno okrivi sebe, ne pa “foteljašev”. To zmorejo samo največji.

Filip je z naslovom svetovnega prvaka postal tudi ime tedna Vala 202 in to prepričljivo, ob čemer je o zmagi na tekmi še slikovito humorno v svojem stilu dodal :
“Hvala Bogu, da nisem moja mama. Po moje je umrla, ko je to gledala. Se opravičujem vsem, ki sem jim skrajšal življenje“.

Še bolj pa je razgalil svojo preprostost po zmagi, ko ga je čakala vožnja domov z avtobusom, s svojimi zvestimi brkatimi, zdaj že svetovno znanimi navijači, prijatelji :
“Vožnja domov vzbuja strahospoštovanje. Ta huje se zdaj šele začenja, poznam prijatelje, vem, česa so sposobni, zagotovo mi na vožnji domov ne bo lahko. Dobro, da naslednji teden odpadejo tekme svetovnega pokala….”

Filip si je enostavno zaslužil ta naslov svetovnega prvaka, ne le zaradi svojih “štajerskih pršutov”, temveč in predvsem zaradi svoje osebnosti in zaradi tega bo imel vedno moj poklon.

In ja, še naprej bom zvesto kot prvo klasni “foteljaš” spremljal nastope Filipa in če bo nanesla priložnost, da bo kakšno kros prvenstvo pristalo tudi v naši mali podalpski, recimo pod Pohorjem, potem bom svoj fotelj izjemoma premaknil na prizorišče in navijal v živo zanj. Ker, saj veš – Filip je Car !

Don Marko M