Slovenija že sprejela 600.000 beguncev

Nekateri starejši od mene glumijo da so že pozabili, nekaterih mlajših od mene, ki se danes kurčijo “BEGUNCI RAUS!!!”, v tistih uvodnih letih samostojne Slovenije sploh še ni bilo ali pa so brisali svečke pod nosom v rokav….

A tista uvodna leta samostojnosti naše male podalpske so bila – leta beguncev. Beguncev, ki so bodisi državo le prečkali ali pak ostali za kakšno leto.

V letih 1992/93 je, vsled Balkanske vojne, skozi Slovenijo šlo najmanj 600.000 beguncev, od skupno preko 3,5 milijona….

Nekaj čez 100.000 jih je ostalo pri nas kar nekaj let…..od tega tudi 70.000 Muslimanov….večina njih se je po končani vojni vrnila v svojo domovino…..

takrat ni nihče paničaril, da so med begunci potencialni teroristi, čeprav je bilo takrat nekaj 1000 % več možnosti, da bi res bili med njimi, celo oboroženi….

takrat ni nikogar motilo, da so begunci v Slovenijo vstopali brez dokumentov, vzdolž celotne slovenske južne meje…..nikogar ni motilo, in nihče ni zahteval….

no, mogoče je kateri slovenceljn zahteval, ampak takrat ni bilo toliko interneta, kot danes, pa so nam bili številni kretenizmi slovenceljnov na račun beguncev družbeno prihranjeni…..

in da, takrat ni nihče zahteval – žiletkastih ograj na mejah…..in jih na mejah tudi ni bilo…..čeprav je bilo beguncev dosti več, kot letos…..

in da, takrat ni nihče zahteval – podelitve policijskih pooblastil vojski….kao zaradi beguncev….a sta kljub temu policija in vojska svoje delo opravili odlično….

takrat se je beguncem pomagalo…..enostavno smo ljudem pomagali….tisoči prostovoljcev…..družba kot celota…..bili smo sami, brez EU ali pomoči koga drugega, a smo zmogli….zmogli človečnost….

jih nastanili tudi v 64 azilnih centrov po državi, in to v vojašnice bivše JLA, torej s streho in potrebno urejenostjo, ne pa v šotore ali pod milim nebom, za tiste, ki so ostali več let pa se je, me dostalim, ustanovilo tudi begunske šole za njih otroke in potem se jih je vključilo v redni šolski sistem…..

in zaradi teh preko 600.000 beguncev ni bila Slovenija nikakor ogrožena……ne družbeno, ne ekonomsko……prej nasprotno – tisoči in tisoči so še danes zahvalni za takratno pomoč državljanom naše male podalpske, pa čeprav že dolgo v svojih ali drugih državah…..

begunci 2015…..

v 2015 je našo malo podalpsko prečkalo okoli 200.000 beguncev….

od novembra jih pričakuje žiletksta ograja na meji…

pa Cerarjevi parlamenatrci z zahtevo policijskih pooblastil vojski…..

v okoli 10ih zbirnih centrih begunci nočejo ostati in nasprotujejo namernemu zadrževanju….

Cerarjevi parlamentarci preko policije in vojske prepovedujejo prostovoljcem dostope do beguncev…..

“zavedni slovenceljni” bi begunce kar RAUS ali še raje kar postreljali še preden prestopijo našo mejo…..tisto ponarodelo “vse se vrača, vse se plača” itak poznamo….

v čemu je torej problem v 2015, ko je beguncev v naši mali podalpski neprimerno manj kot v 90ih, a se vseeno vzdigujejo žiletkaste ograje in uvaja Cerarjevo polno policijsko vojaško represijo ?…..očitno niso problem begunci…..

Don Marko M

Čas sprememb (blog Don Marko M)

Deli:

5 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Slovenija že sprejela 600.000 beguncev

  1. ????Nisem imela pojma! Kajti nihče jih ni dnevno alarmantno preštevalna radiu in TV , ker tedaj EU za njih ni plačevala?Alikerso imeli dovolj drugih tem za sporočanje? Ali ker teorija “kaosa” v Evropi še ni bila aktualna?ALI? Česa se bojimo sedaj ko smo članica EU in Nata?

  2. res je, nekateri se ničesar ne bojimo, nekateri pa so “padli” na manipulacijo politike in kapitala 🙁

  3. http://www.delo.si/gospodarstvo/trg-dela/delovni-migranti-s-trebuhom-za-evropskim-kruhom-50-000-slovencev.html
    Delovni migranti:
    S trebuhom za evropskim kruhom 50.000 Slovencev

    Kaj je večji problem:
    da ljudje odhajajo ali da se ne vračajo?

    Edina država, ki ni premamila nobenega Slovenca, je bila ob popisu 2011 Romunija.
    ……………………………………………
    V 27 državah članicah EU je po pred kratkim objavljenih podatkih Evropskega statističnega urada iz zadnjega popisa prebivalstva leta 2011 stalno živelo okrog 42.000 Slovencev.

    Skupaj s tistimi, ki so odšli oziroma so se vrnili do sredine lanskega leta, živi v EU po grobih ocenah dobrih 50.000 slovenskih državljanov; največ, kar dobra tretjina, v Nemčiji.
    Če je po rekordnem letu 2012, ko se je odselilo 5100 slovenskih državljanov, v letu 2013 kazalo, da se ta trend umirja, se po obdelavi vseh statističnih podatkov za lani lahko zgodi, da bo številka odseljenih še višja. Samo v prvega pol leta se je namreč po podatkih Barice Razpotnik s statističnega urada (Surs) odselilo skoraj 4000 naših državljanov, priselilo pa se jih je 1500.

    Večina Slovencev v EU je »klasičnih« emigrantov, ki so »pobegnili« pred vojno ali recesijo, novi pa so s trebuhom za kruhom odšli v glavnem po letu 2000. Vse več jih išče zaposlitvene možnosti v evropskih institucijah v središču EU, Belgiji, v davčni oazi Luksemburg, ki s 33 priseljenci na tisoč rezidenčnih prebivalcev velja za evropsko priseljeniško meko, pa je svojevrsten slovenski rekord:

    22 odstotkov tamkajšnjih Slovencev je namreč otrok,

    kar je najvišji delež otrok med slovenskimi državljani na tujem.
    ………………………………………………..
    Tudi Stropnikova se strinja: »Govorimo predvsem o begu možganov,

    a iz podatkov izhaja, da je imelo leta 2013 največ, 53 odstotkov odseljenih, starih od 25 do 39 let, srednješolsko izobrazbo, in le dobra tretjina visokošolsko. Pomembno je, da se osredotočimo na starostno skupino 25–39 let, ki je potencial države v prihodnjih nekaj desetletjih.«
    ……………………………………….
    Število zaposlenih v gradbeništvu na prebivalca je v Avstriji za 35 odstotkov večje kot pri nas, število vajencev pa skoraj desetkrat, navaja: »Vajenci na severni strani Karavank v prvem letu vajeništva dobijo 813 evrov neto na mesec, v četrtem pa 1830 evrov neto nagrade. Ali se imamo torej pravico čuditi selitvam mladih v tujino, če že dobro uro stran vajenec v prvem letu vajeništva dobi skoraj za tretjino več od neto minimalne plače v Sloveniji? Pri nas pa država ob postopnem izumiranju poklicnega izobraževanja objavlja razpise za volonterska pripravništva.«
    Za skoraj vsakega tretjega Slovenca na tujem je najljubša »delovna destinacija« Nemčija, saj jo je za svojo »drugo« domovino že ob evropskem štetju leta 2011 vzelo 24.000 naših ljudi. Po Lukiču ti ohranjajo značaj zdomstva – nekakšne začasne odselitve s tesnimi stiki z domom. Za slovenske delavce veljajo v Nemčiji enaki pravni predpisi kot za domače, kar velja zlasti za delovni čas, dopust in predpise v zvezi z varstvom pri delu.

    Nemčija pozna tudi sistem tako imenovane odgovornosti podizvajalcev.

    In kako je to v praksi? »Na migrantsko pisarno ZSSS se je aprila lani obrnila skupina 40 napotenih gradbenih delavcev, ki jih je na delo v Nemčijo poslalo slovensko podjetje, a jim že mesece ni plačalo. Ker smo povezani z nemško svetovalno pisarno za napotene delavce, smo takoj ukrepali. Delavci so od glavnega izvajalca (v Nemčiji na področju gradbeništva velja solidarna odgovornost generalnega izvajalca del) v komaj malo več kot 24 urah dobili na roke izplačane vse dolgovane plače.«
    Bog nam na pomoč!

  4. To so bili pa tako rekoč naši ljudje ,s katerimi smo delili skoraj 50 let, skupno domovino.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *