Morje plastike na kopnem, otoki plastike v morju – plastične ribe pa na krožniku (foto)

Na sredini severnega Pacifika se nahaja otok velikosti površine 32ih Slovenij – iz plastike. Natančneje – odpadne plastike, katero je človek zmetal v morje. Po zadnjih znanstvenih raziskavah, na površinah morij po svetu pluje že preko 500.000 ton plastičnih odpadkov…..

Tej človekovi, čeprav plastični, odpadki se po različnih morjih združujejo v prave otoke plastičnih smetišč zajetnih dimenzij, še največ in največjih pa jih je zaenkrat v Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu.

In v dobrih 20ih letih, odkar znanstveniki spremljajo ta “pojav” kopičenja plastičnih odpadkov v otoke na morjih, se je količina le teh več kot potrojila, tako otokov, kot količin odpadne plastike. Sklepam, da so teoretiki zarot globalnega segrevanja zelo zaskrbljeni zaradi tega, čeprav nisem opazil, da bi to kje kaj omenjali…..

Plastika – rešitev za človeštvo in poguba za Naravo

Plastika – tisto nekaj, kar je človeštvu v pomoč in pogubo obenem. Verjamem, da se v tem trenutku, ko to bereš, v tvoji neposredni bližini nahajata najmanj dva izdelka iz plastike, vsaj tipkovnica in monitor. In seveda nepogrešljivi gsm-i, kateri so ljudi po eni strani zelo zbližali, a v isti sapi zelo odtujili.

Čeprav ni dvoma, da je plastika v materialnem smislu omogočila človeštvu že pravo razkošje zaradi vsestranske uporabe in nizke cenovne dostopnosti za številne izdelke, o katerih bi večina sicer še vedno lahko samo sanjala, pa po drugi strani ravno to isto človeštvo v zahvalo dokazuje vse svoje šalabajzerstvo neodgovornosti, ko je treba poskrbeti za odslužen kos plastike.

Jasno je, da brez pomoči Narave človeštvo ne bi imelo plastike, ob čemer že neverjetno občudujem še posebej tiste, ki raje srebajo navadno vodo iz naftne plastenke, kot pa iz pipe, kot je jasno, da se Naravi, za nesebično pomoč v proizvodnji plastike, človeštvo večinsko zahvaljuje z nesebičnim svinjanjem le te.

Obstaja seveda še na kupe drugih in drugačnih človeških smetenj Narave, a tokrat bom namensko o odpadni plastiki v morjih in nekaj vzročno povezanih šokantnih ter alarmantnih spoznanjih.

Si vedel/a, da v morje odvržen odpadni karton potrebuje za razkroj 60 dni, plastična vrečka 10 – 20 let, plenica za enkratno uporabo pa kar 450 let ?!

Plastika v morju pomeni tudi plastika na našem krožniku

Pa se vrnimo na uvodoma omenjene smetiščne otoke v morju, katere tvorijo kemične odplake in ostale naplavine, ob seveda glavni sestavini odpadni plastiki, vse skupaj pa na kupu držijo morski tokovi.

In čeprav se bijejo čisto prave vojne za lastništvo zemlje na kopnem, pa prav nobeni državi ne pade niti na misel, da bi bile bitko za tako velike otoke smeti v morjih, v bistvu so tej plastični veleotoki verjetno edine površine na Zemlji, za katere posamezne države z veseljem trdijo, da niso njihove in valijo krivdo na druge države.

A znanstveniki so si enotni, da kar 80% odpadkov teh plastičnih otokov, velikosti površine Francije, torej 32 Slovenij ali Texasa, pride iz kopnega, torej jih človeštvo zavestno nemarno zmeče v morje, ob čemer ta plastika potem potuje iz rek in obal Amerike do teh otokov okoli 5 let, iz Azije 6, smetenje preostalih 20% pa pripisujejo odpadkom iz ladij. Dvoma ni, da tej otoki rastejo prvenstveno po zaslugi odpadkov ZDA in Indije. A tudi v našem Jadranu se dogaja….

Znanstveniki obenem že leta opozarjajo zelo jasno in zelo glasno, medtem ko mediji in človečki raje razvijajo debate o resničnostnih šovih, da niso problem le otoki plastike na površini morja, pač pa tudi razkrajanje te plastike na manjše, milimetrske delčke, ki se spuščajo v globine, kjer končajo kot hrana ribam in ostalemu življu morja.

In potem nastopi zakon Narave – male ribe jejo te manjše plastične delčke, velike ribe jejo te manjše, ribiči pa poskrbijo, da so te ribe ulovljene in pristanejo v ribarnicah.

Znanstvene raziskave so obenem potrdile tudi, da ima že vsaka 10a riba v drobovju plastiko, ob čemer so izračunali, da ribe, ki živijo v srednjih globinah in so primerne za človeško prehrano, samo v severnem Pacifiku letno pogoltnejo med 12 – 24 ton plastičnega materiala. V nadgradnjah raziskav pa so verižno odkrili tudi obstoj drobnih plastičnih delcev tudi v ljudeh.

Zadeva kakopak ni usmerjena zgolj v ribe, pač pa tudi v želve, rake in ostalo človeku za prehrano uporabno, zaznavajo pa tudi vedno bolj pospešene številčnosti celih nepreglednih jat meduz.

Izbirajmo – ali bomo jedli ribe, ali plastiko

Ocena znanstvenikov v raziskavah je enostavna – v kolikor se ne bo začelo hitro ukrepati v preprečevanju kopičenja plastike v morjih, bo to pomenilo, da bo že leta 2025 prišla 1 tona plastike na 3 tone rib, do leta 2050 pa bi bilo v morjih plastike že več kot rib.

Statistično namreč človeštvo vsako leto zmeče v morja, oceane najmanj 8 milijonov ton odpadne plastike, kar pomeni 1 tovornjak plastičnih odpadkov na minuto in če se ne bo ukrepalo zelo hitro, bo to pomenilo leta 2025 že 2 tovornjaka plastike na minuto, leta 2050 pa že 4 tovornjake na minuto direkt v morje.

V Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu, kjer se nahajajo največji otoki te odpadne plastike, se že 40% rib “prehranjuje” s to plastiko in na račun užitja le te dodatno vsako leto umre, sklepam nič kaj mirne smrti, tudi preko 1,5 milijona ptic, kitov, delfinov, želv….

Te odpadne plastike gmote na morjh je zdaj že toliko, da jo že lahko poimenujemo kar “7 kontinent”, čeprav znanstveniki za to človeško malomarnost oz. svinjarijo, pa naj mi prave svinje ne zamerijo, bolj redno uporabljajo izraz “smrtonosna juha”, ki poleg vidnosti na površini sega tudi do 1500m v globine.

Poskušam razumeti Naravo, s kakšnimi napori se srečuje, že ko mora reciklirati človeške neumnosti, kaj šele tone in tone človeških odpadkov, tudi teh plastičnih…..In ugotavljam, da človek ni matere Narave višek inteligence, pač pa zgolj izmeček kroničnega pomanjkanja le te…..Ampak važno je itak le, da ljudeki postavljajo palčke pred svojo hiško, okoli nje pa par metrov visoke ograje, keneda….

Don Marko M

Smeti morja 1(blog Don Marko M) Smeti morja 2(blog Don Marko M) Smeti morja 3(blog Don Marko M) Smeti morja 4(blog Don Marko M) Smeti morja 6(blog Don Marko M) Smeti morja 7(blog Don Marko M)Smeti morja 9(blog Don Marko M) Smeti morja 10(blog Don Marko M) Smeti morja 11(blog Don Marko M)Smeti morja 8(blog Don Marko M)

3 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Morje plastike na kopnem, otoki plastike v morju – plastične ribe pa na krožniku (foto)

  1. Zanimiv zapis. Vsi smo na tem vrtiljaku in v tej prehranjevalni verigi ravno tako ogroženi. Pričeti moramo spreminjati in to najprvo pri sebi. Zgledi vlečejo.

Leave a Reply

Your email address will not be published.