V piranski občini, katero politično že od osamosvojitve dalje obvladujejo Pahorjevi SDjevci, ima črno graditeljstvo že močne temelje, še posebej v predelih Fiese in Sečovelj. Sploh v slednjih se tolčejo črni rekordi, celo na državni ravni…..

Praktično vse te piranske črne gradnje pa imajo skupni imenovalec – praviloma so jih postavili v svojo last politični in birokratski “pomembneži”, celo takšni, ki se še kako spoznajo na zakonodajo, nenazadnje so številni med njimi pri pisanju le te celo osebno sodelovali, kakor so tudi zaposleni v javnih službah, katerih prvenstvena dolžnost je ravno boj proti črno graditeljstvu, torej boj proti kršiteljem zakonodaje.

In da, tista Turkova sadjarnica je mačji kašelj proti vsem piranskim zgodbam, katere bi lahko prekašal le še koprski župan, a se je, na srečo, vsaj Ankaran odlepil na svoje in se rešil…..

Ena odmevnejših črnih gradenj državnih birokratskih elitnežev je tudi hiša piranske sodnice Tine Benčič. Sodnice ki, kot vse ostale, v sklopu svojega dela izreka tudi (ob)sodbe deložacij državljanom, ki kršijo zakonodajo, tudi črno graditeljsko.

A ene (ob)sodbe proti črno graditeljstvu sodnica Benčičeva še vedno ni izrekla – proti sami sebi. Licemerstvo ? Ko bi le bilo tako enostavno…..

Že pred leti si je sodnica Benčičeva začela s svojim soprogom postavljati bivalno črno gradnjo. In jo tudi, iz prvotne barake, zaključila v pravo zidano vilo. V zaselku Vinjole pri Luciji.

Za te potrebe ni kupila niti zemljišča, kaj šele da bi plačala vsa potrebna dovoljenja, pač pa si je črno gradnjo omislila kar na državnem, torej tujem, celo kmetijskem in nezazidalnem zemljišču Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Brez dovoljenj sklada, brez dovoljenj kogarkoli, brezplačno, no, na račun državljanov…..

Kljub očitni črni gradnji po vseh zakonskih parametrih, pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zoper Benčičevo v vseh teh letih ni sprožil prav nobenih uradnih postopkov, ne preiskav, ne deložacijskih postopkov.

A zadeva pada v še večje bizarnosti slovenske stvarnosti – sodnica Benčičeva namreč celo priznava, da si je postavila črno gradnjo na tujem zemljišču, njen mož pa v opravičevanje okoliščin vse skupaj razloži, da pač “nisva imela kam iti, pa sva začela to graditi, vsako leto sva jo malo razširila, imava pa mirno vest, ker – kako pa bi bilo, če bi se 25 let sekiral zaradi tega ?“……

Itak, zakaj bi se sekiral, če se odlično plačani poklicani ne sekirajo…..

Jasno je, da ko bo nastopil davek na nepremičnine, bo sodnica Benčičeva iz le tega izvzeta ravno zaradi črne gradnje, kot je izvzeta iz plačila nadomestila uporabe stavbnega zemljišča, stroške izgradnje infrastrukture do te črne gradnje pa so ji itak častili soobčani.

Seveda, da se postavljajo (retorična) vprašanja, kaj so v vseh teh letih in še vedno počele gradbene inšpekcije, občinske inšpekcije, nenazadnje tudi inšpekcijski nadzori Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

In kaj bo naredil minister pravosodja Klemenčič – bodo “letele glave” ? In seveda kako sploh bo lahko sodnica Benčičeva še lahko gojila svojo službeno avtoriteto s pridigami in izrekanji sodb kaj je prav in kaj narobe ostalim državljanom. Če bo še naprej sodnica kakopak, kar v pravni državi zagotovo ne bi bila več…..

Med pisanjem teh vrstic mi prepeva Dubioza kolektiv eno svojih življenskih “Zašto, u ovoj vukojebini, sam ja odrast’o, i zašto, ovdje oduvijek je bio zastoj, ja ne razumijem to“…..

Razumem pa, zakaj vedno več državljanov izraža državljansko nepokorščino ter uporniško zavrača spoštovanje avtoritete, no tistih, ki bi dejansko morali biti avtoriteta, pa so papki najnižje klase, od parlamentarcev, županov, sodnikov, itd……

Rešitev seveda vedno obstaja, celo več njih, začne se lahko s tisitmi bolj enostavnimi, kot je recimo politična čistka prav vseh 90 parlamentarcev, ministrov, sekretarjev, vsem pa, ki so se od 1991 na položajih okoristili, kamor sodijo tudi sodniki, zdravniki, dacarji in podobni javni uslužbenci, odvzeti vse javne funkcije in pravice do nastopa v javnosti zaradi nedostojnosti in neverodostojnosti za opravljanje javnega dela.

Ampak, ker slovenska družba večinsko očitno še ni pripravljena na takšen miselni preskok načelnosti pravičnosti in odločnost delovanja, se do takrat lahko po korakih uporabljajo tudi vmesne faze.

Recimo za tokratni primer sodnice črnograditeljice. Odgovor državljanov na tovrstna početja tistih, ki so plačani in zadolženi izvajati pravičnost, tudi po zakonodaji, je lahko še bolj enostaven.

Vsi državljani z nerešenim stanovanjskim problemom, še posebej mlade družine, se odpravijo na panoramski “stanovanjski izlet” izključno na zemljišča državnega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki se nahajajo kjerkoli v naši mali podalpski.

Edini namen izleta je kakopak izbor ustreznega zemljišča, na katerem si bo družina lahko postavila svoj novi dom. In po izboru primerne lokacije, torej parcele, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, torej itak vseh državljanov, si tam enostavno zgradijo svoj ljubi domek.

Kakopak črnograditeljsko, brez vsakih dovoljenj in na državni zemlji. In brez vsake slabe vesti. In to po predpisanem zaporedju – najprej si postaviti pomožni objekt, lopo…..lahko tudi leseno, do 30 kvadratov…..takoj po končani postavitvi, lahko tudi med le to, se vseliti vanjo…..

Potem vsak mesec, ali leto, skladno s finančnimi zmožnostmi, dozidati en prostor….z zidaki, ne lesom, razen če kdo hoče brunarico……in potem to vajo ponavljati, dokler se ne pozida željena velikost svojega novega doma…..

Sledi kakopak prijava prebivališča. Ker je tako zgrajen dom dejansko edino prebivališče, ob čemer graditelj nima v lasti nobene druge nepremičnine, je tako postavljen objekt “socialna zaščita” pred brezdomstvom in UE je dolžna izdati potrdilo o stalnem prebivališču.

V kolikor pa v takšnem na črno objektu družina živi 20 let in več, potem nastopi avtomatizem stalne prijavljenosti na tem naslovu. In ko je družina za stalno prijavljena na tistem naslovu, sledi avtomatizem priklopa elektrike, vode, kabelske, pač vsega potrebnega za sodobno življenje. Seveda ne škodi si omisliti še kakšen vrtiček poleg hiške…..

In potem se začne mirno življenje z rešenim stanovanjskim problemom, četudi črno gradnjo…..Res mirno, četudi na državnem in brezplačno pridobljenem zemljišču, saj tako nastanjenih ne moreta ne predsednik, ne Bog, očitno tudi ne naše sodstvo, pregnati od tam ali celo, nedajbože, deložirati in to rušiti, saj je to edino prebivališče družine.

Gre pač za načelo vzajemnosti. Ker če to isto črno graditeljsko za lastno korist serijsko počnejo ravno tisti državni uslužbenci, ki so mastno plačano zadolženi, da tovrstne zadeve preprečujejo, potem je jasno, da lahko povsem isto početje, celo brezplačno, izvaja prav vsak državljan naše male podalpske……da, prav vsak…..

To seveda ni poziv k vsesplošni anarhiji, uporu, pač pa le pojasnitev, kako lahko brezdomni, mlade družine ali nasploh državljani z nerešenim stanovanjskim problemom le tega rešijo na najbolj enostaven in očitno zakonit način. Ker – ali so izjeme za vse, ali pak za nikogar…..

Seveda obstaja tudi tretja možnost, da državljani uradno odpremo gradbeno podjetje, kupimo dva, tri bagre in vsak vikend organiziramo piknike…..ki se bi začeli takoj potem, ko bi z bagerji zravnali z zemljo te elitne “nedotakljive” črne gradnje……

Don Marko M