Koroška deklica : Aretacija Matica Munca in Natalije Markač – kdo bo plačal fijasko organov v postopku

Ko sem prvič pisal o koroški deklici na blogu, sem jasno zapisal, da bo ta primer povzročil še afero neslutene razsežnosti. In zdaj so se začele te razsežnosti rolati. In tudi vsa svinjarija in beda naših državnih služb, od CSD-jev, tožilstva, policije, do sodišča. Mesec dni pripora, brez vsakega dokaza, za Matica Munca in Markačevo, je samo dokaz neživljenskostnih presoj, ignoriranj zakonov, asocialnosti in bede organov v postopkih in enostavno kliče k vstaji ljudstva. Zakaj je ta zgodba še bolj pomembna? Ker se že jutri lahko zgodi tudi tebi in tvojim otrokom…..

Če sem se v prvem zapisu na temo koroške deklice  še, retorično, spraševal, kje je in kaj dela tožilstvo v tem primeru, je zdaj povsem jasno – tožilstvo zapira nedolžne in podpira krivce, obenem pa uničuje otroka.

Še več, tožilstvo, ki je prvo poklicano urejanja razmer in ščitenja interesov otroka je šlo celo tako daleč, da je iz primera odstranilo svojo tožilko Aleksandro Štiblar, ki je v vodenju primera opozarjala, na glas seveda, da nepravilnosti v postopku kar mrgoli.

Stanje na današnji dan je sledeče :
Tožilstvo je spravilo v pripor Matica in Jernejo Munc ter Natalijo Markač za mesec dni, očeta Klare Kaker – Boštjana Kaker pa, po 10 mesečnem priporu, od 15. marca v obsodbo na tri leta in pol zaporne kazni.

Vsi štirje so priprti oz. zaprti zaradi tega, ker so in ščitijo deklico pred ponovitvijo nasilja njene matere in njenega dedka po materini strani.

Sodišče jih je, na predlog tožilstva, priprlo oz. zaprlo zaradi – odvzema in zanemarjanja mladoletne osebe, torej hčerke Boštjana. In to celo brez utemeljenega suma, kaj šele dokazov.

Ta poteza sodišča je le ena od tistih, ki bo sprožila zajetne odškodnine v korist vseh teh, pa tudi deklice, plačevali pa bomo vsi davkoplačevalci. Ne tožilstvo, ne sodišče namreč ne razpolagajo s prav nobenim dokazom za izrek takšnih sankcij. Vse na kar se lahko sklicujejo je sum, ampak zaradi suma se ljudi ne pošilja v zapor.

Boštjan Kaker je zaprt kljub temu, da je jasno povedal, da ne ve, kje se nahaja njegova hči, torej je neupravičeno zaprt. Matic in Natalija ravno tako ne vesta, kje se deklica nahaja, pa naj še tako tožilstvo sumi. Če ni dokazov, ni krivcev. Vsem tem je skupno to, da so zaščitili deklico. Oče ima nedvomno vso in vsako pravico zaščititi svojega otroka, če ga kdo ogroža, Matic in Natalija sta mu pomagala, kar pa bi lahko tudi ti ali jaz ali kdor koli. Vem ja, zveni zapleteno, a tudi ni tako zelo.

Zgodba se je namreč začela, ko je pred leti, danes jokajoča srca parajočih krokodiljih solz mati deklice pod okriljem Irme Pavlinič Krebs, povsem zanemarila svojo materinsko dolžnost in dobesedno zapustila deklico v izrecno skrb in vzgojo očetu Boštjanu, da se je ona lahko izživljala v življenju.

Po kakšnem letu razuzdanosti je ugotovila, s pomočjo delavk CSD, da bi pa ona zdaj kar naenkrat spet postala mati. Ja, uslužbenke CSD so bile spet na delu, kot v vsakem takšnem primeru do sedaj in njih edini cilj je vedno bil zgolj dodelitev otroka materi, ne glede ali je mati narkomanka, prostitutka, oboje, nasilnica, ali otroka zlorablja, zanemarja, ali še kaj hujega. Mati je pač zakon za otroka, četudi ga živega zakoplje.

Naj mi prave matere, ženske in določene uslužbenke CSD, tožilke, policajke in sodnice, ki niso takšnega profila, ne zamerijo teh besed, ker niso njim namenjene.

Oče deklice je privolil v stike matere z deklico, kateri so se tudi izvajali. A dogajalo se je, da je mati izvajala stike tako, da je deklico puščala samo z njenim očetom, torej dedkom deklice, medtem, ko je bila ona povsod drugje, razen pri svoji hčerki.

In tukaj se je začel lom situacije. Oče hčerke je namreč, zaradi pedofilije, vložil ovadbo proti omenjenemu dedku deklice. Posledično ni več dovoljeval izvajanj stikov v prisotnosti dedka deklice. A mati deklice se je na to ožvižgala in nadaljevala v svojem stilu, torej očetu v zaščito lastnega otroka, kar bi sicer morala tudi mati, ni preostalo drugega, kot zaščititi lastnega otroka pred dedkom.

Sodišče, kot tožilstvo, je vseskozi zavračalo preiskave, strokovne izvedence, kakor tudi očetove dokaze, kar je sicer običajen postopek sodišč v takšnih postopkih dodelitev otrok. Soditi brez dokazov, zato ker jih namerno nočeš sprejeti, pa pomeni le namerno škodovanje tako otroku, kot očetu, ali izjemoma tudi materi.

Torej tožilstvu ni bilo do tega, da se raziščejo obtožbe očeta deklice o pedofiliji dedka, čeprav se je celo CSDju zapisalo, da deklica že bo omembi “dedek” postane vidno prestrašena.

Nobenega dvoma ni, da sta to godljo začela oba starša deklice, ki nista (bila) sposobna dojeti, da kljub ločitvi deklica ne sme postati predmet manipulacij, ampak, da sta še naprej oba odgovorna za njeno vzgojo brez podtikanj in obremenjevanj otroka.

Vse prevečkrat se namreč dogaja, da starši, eden ali oba, svoje frustracije ob ločitvi prenašajo na breme otroka in ne popuščajo v svojem egotripu, pa če imajo prav ali ne. Dejstvo je pač, da bi morala otroku ob ločitvi pomagati, da lažje preboli tudi on ta razpad, namesto ga porivati v njuno brezno zamerljivosti.

In za takšne partnerje imamo socialne službe, ki bi naj urejale ta ločitveni proces na, predvsem otroku sprejemljiv način, torej strokovno pomagale družini. Ampak, praksa govori drugače. CSD uslužbenke v (pre)veliki večini zgolj “svetujejo” materam, kaj morajo narediti, da spravijo očeta otroka do stopnje iztirjenosti, ko bo, zaradi nevdržnosti naredil kakšno nepotebno dejanje, kar uporabijo kot utemeljitev dodelitve otroka zgolj materi. Sodišča seveda tako naučeno mater podprejo v nagrado, čeprav bi v večini drugih držav takšnim materam prepovedali še kdaj koli imeti otroka, kaj šele svojega.

Te službe so edino res sposobne spraviti očete v ekstremno strahotne psiho fizične obremenitve, katere uspe obvladati le redko kateri oče in strpno manevrirati v teh postopkih, čeprav si je le želel in hotel opravljati svojo starševsko dolžnost – vzgajati svojega otroka.

Tudi v primeru koroške deklice sedaj tožilstvo in ostali organi postopka še vedno zavračajo preiskave na račun pedofilstva, kar je seveda skrajno nerazumno in povsem neprofesionalno. Povsem logično je namreč, da v kolikor bi preiskava potrdila dedkovo pedofilijo, to še ne bi pomenilo, da mati ne bi mogla več izvajati stikov z deklico. Le dedek tega nikoli več ne bi počel.

“Oba sta z lažmi o našem delovanju ter z dogovorom pod mizo, ki naj bi bil sklenjen s tožilstvom in zagovornico matere deklice Irmo Pavlinič Krebs, poskušala izsiliti, da dedek pripelje deklico. Obljubljene so bile neverjetne zadeve, med drugim tudi to, da bo šel dedek po materi na zdravljenje pedofilije in da bo vse v redu, če se le ustavi delavce in sodelavce Svetovalnice Akcija!” je še zapisal Munc.

Torej organi v postopku priznavajo pedofilijo dedka deklice, kar je tudi glavni predmet spora.

A namesto strokovnih izvajanj postopka, je tožilstvo najprej odstranilo iz primera in spravila v disciplinski postopek svojo tožilko Aleksandro Štiblar, ki je hotela delovati zakonito in je tudi na glas opozorila na cel seznam nepravilnosti, ki so se dogajale do njenega prevzema primera. Vrh tožilstva jo je zato odstranil iz primera brez vsakega pojasnila…..

Namesto uporabe zakonskih določil, sta se tožilstvo in sodstvo odločila uporabiti metodo ustrahovanj, javnih diskreditacij in lažnih zavajanj in to šele zdaj, čeprav so imeli 2 leti časa strokovno in profesionalno, predvsem pa po zakonih urediti to zadevo.

Če bi hoteli delati, sploh po zakonu in v zaščito deklice, bi obtožbo očeta deklice lahko rešili v kakšnem tednu,s tem pa tudi vso agonijo.

Ustrahovati in izsiljevati so začeli najprej očeta deklice Boštjana Kaker, čeprav je že v zaporu. Nadaljevali so z istim postopkom tudi do očeta Boštjana, Zvonka Kakerja, ki je svojo javno izjavo že podal medijem in spodaj dodajam tudi njegovo pismo.

Ker tudi to ni zaleglo so se tej organi spravili še na Matica Munca in Natalijo Markač, ki sta bila zastopnika Boštjana Kaker in ju priprla za mesec dni, zaradi suma, da naj bi vedela, kje deklica je.

In ta čas, ko sta v zaporu se omenjeni organi trudijo s podtikanji takšnih in drugačnih pričevanj proti njunemu delovanju, čeprav za nobeno blatenje na njun račun ne obstaja niti en sam dokaz, še manj obstaja jasno razločen obraz katerega obtožujočega.

Povsem jasno je, da so državni organi v tem postopku pogrnili na celi polni črti in dokazali vso svojo nesposobnost, za katero pa bo moral tokrat nekdo ali več njih odgovarjati, tudi z letenjem iz službe. Obenem so dokazali, da jim je malo mar ščititi otroke, čeprav je to njih delo, za katero so pošteno plačani.

Vsled takšnemu butnskalskemu postopku lahko le upamo, da bomo nekoč spet videli deklico iz koroške, čeprav je jasno že sedaj, da ji je povzročena nenadomestljiva škoda, katere seveda ne bi bilo, če bi organi naredili svoje delo strokovno, zakonsko in pravočasno.

Zagovornica dekličine mame Irma Pavlinič Krebs je celo izjavila, da je bila aretacija Matica in Natalije premišljen korak policije. Hja Irma, kateri butec pa verjame, da je to delo policije. Policija le izpolni ukaz tožilstva, tožilstvu pa predlaga ena od strank v postopku. In to ni bil Boštjan Kaker.

Vsekakor je zdaj popolnoma jasno, da so ravno organi v postopku glavni krivci zavlačevanja postopka, nestrokovnosti, s tem pa tudi onemogočanja koroški deklici, da bi dostojno zaživela z očetom.

To, da je Boštjan Kaker preklical pooblastila Maticu Muncu in Nataliji Merkač v zastopanju svoje hčerke, pa pove sledeče :
– Boštjan Kaker je neupravičeno zaprt
– Matic Munc je neupravičeno priprt
– Natalija Merkač je neupravičeno priprta
– Jerneja Munc je neupravičeno priprta
– organi v postopku so ravnali in ravnajo protizakonito, nestrokovno itak

Zato, drage moje in dragi vaši, pripravimo se. Pripravimo se na odškodninske tožbe proti državi, zajetne, katere bodo upravičeno zahtevali priprti in deklica, katere bomo poravnavali vsi davkoplačevalci, kar ne bo v takšnih primerih prvič, bo pa treba urediti, da bo zadnjič.

Omenjeni organi so namreč uničili že preveč otrok naše male podalpske in čas je, da se odpre fronta. Fronta, ki bo takšne škodoželje in strokovno nesposobne delčke organov kazensko preganjala zaradi neodgovornih ravnanj in po potrebi od njih zahtevala plačilo namerno povzročene škode, pa tudi sankcije pripora in zapora. Dosti je tega, da se kaznujejo tisti, ki govorijo resnico in delajo dobro, šalabajzerji pa se nagrajujejo. Čas je, da rečemo izsiljevanjem državnih organov in uničevanju otrok odločno NE !

Sprotne informacije o Maticu, Jerneji in Nataliji, ter o povezanem na to temo, lahko spremljaš tudi na strani Matica Munca in tukaj. S klikom na to povezavo, pa si lahko prebereš ekskluzivni intervju z Maticem.
Dodajam pa pisne kopije izjav odstavljene in sedaj že bivše tožilke v postopku Aleksandre Štiblar 1 in 2, poročilo direktorice CSD Ravne na Koroškem, ter pismo očeta Boštjana Zvonka Kakerja, kakor tudi manifest Matica Munca, s katerim se v celoti strinjam.

S klikom na to povezavo pa si lahko prebereš celotno kronologijo koroške deklice od začetka, do danes.

Matic Munc za javnost :

Obtožujem!

Obtožujem! Slovenske vlade do današnjega dne, ki so področje “sociale in družine” odrivale na stranski tir, ga tlačile v kategorijo denarnih transferjev ter nikoli niso vsebinsko posegle v sistem zaščite otrok v Sloveniji, ki je birokratski in neučinkovit. Pomanjkanje strokovne argumentacije ima za posledico šepavo zakonodajo in dodatne zlorabe oškodovanih otrok.

Obtožujem! Slovenske strokovne delavce na centrih za socilano delo pomanjkanja strokovnega poguma in hrbtenice. Prenašajo dodajanje novih nalog in ne dvignejo glasu v obrambo svoje stroke. Težke primere pogosto obravnavajo strahopetno in nestrokovno ter se izogibajo odgovornosti, ki jim jo nalaga država.

Obtožujem! Del slovenske Policije, ki brez kančka humanosti igra vlogo zvestega služabnika in izvaja naloge, ki so v nasprotju z njihovim lastnim etičnim kodeksom ter stroko. Primere svoje slabe prakse pogosto poskušajo prikriti in naknadno prirejati svojo dokumentacijo, da je videz čist in napake ostanejo prikrite.

Obtožujem! Del slovenskega sodstva, ki ne pozna niti lastne stvarne pristojnosti in zakonodaje. Sodniki ini sodnice, ki sodijo pristransko, v sodbe zapišejo govorice, nepreverjene izjave ali celo lažne izpovedbe in trdijo, da so to dokazi.

Obtožujem! Slovenske sodnike porotnike, laike, v imenu katerih je zapisano, da je sodba v imenu ljudstva. Ne spremljajo obravnav, občasno spijo na obravnavah in na koncu prikimajo tistemu, kar profesionalni sodnik ali sodnica pravi. Nimajo lastnega mnenja in so v dvorani za okras.

Obtožujem! Del slovenskega odvetništva in tožilstva odkritih in prikritih oblik sistemske korupcije, kjer si med seboj izmenjujejo podatke, trgujejo z usodami ljudi, preganjajo nedolžne in spregledajo krive. S svojim ravnanjem še dodatno zmanjšujejo zaupanje v slovensko pravno državo.

Dopolnilo avtorja dne 29.marec 2012 :

Danes so iz Avstrije pripeljali malo Klaro, živo in zdravo. Iz pripora so bili izpuščeni Matic in Jerneja Munc, Natalija Markač in oče male Klare  Boštjan Kaker. Zgodbe pa tukaj še ni konec, saj se začenja neka druga zgodba. Zgodba, ko državljani ne smemo več dovoliti, da bi pri reševanjih problemov okoli otrok naši organi delovali tako šalabajzersko, kot so tudi v tem primeru.

Petition Zahtevamo uvedbo javnega registra nasilnih spolnih delikventov v Sloveniji ter strožje kazni

Don Marko M

Deli:

6 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Koroška deklica : Aretacija Matica Munca in Natalije Markač – kdo bo plačal fijasko organov v postopku

  1. Zadeva smrdi do neba, pa ne samo zaradi dedka, mame in očeta deklice, ampak zaradi ‘strokovnjakov’.

  2. zdej bo Primc in vsi nasprotniki zakonika v luft skočili in na ulico,ker organi pregona maltretirajo tradicionalno družino

  3. Te kalvarije organov v postopkih okoli dodelitev otrok so zelo stresne zadeve za otroke in starše.Poznam tri očete in eno mater ki so te zadeve preživljali z otroci in če ne bi videl sodnih spisov ne bi verjel kakšnih kozlarij so sposobni tej organi.Že odrasel človek zelo trpeče preživlja takšne postopke otrok verjetno še bolj.Državnih organov sploh ne briga zbližati v normalnost starše in skrb za otroke ampak kako jih čimbolj spreti med seboj.Žalostno kaj plačujemo.Prišel bo čas ko bodo takšni nesocialni birokrati odgovarjali za takšna dejanja.Vsi mi smo Matic Munc!

  4. Tole sem si sposodla pri Blažu Babičevem,ker mislim da je čas,da organi v postopku začnejo razmišljati,kaj jih čaka.

    Kazenski zakonik:

    Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic

    261. člen

    (1) Uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.

    (2) Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let.

    (3) Uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic, ali ne opravi uradne dolžnosti, pa pri tem niso podani znaki drugega kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.

    (4) Če je storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobil veliko protipravno premoženjsko korist in mu je šlo za to, da si pridobi tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

    Nevestno delo v službi

    262. člen

    Uradna oseba, ki vedoma krši zakone ali druge predpise, opušča dolžno nadzorstvo, ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, pa zares nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

  5. Ma meni gre na bruhanje,ko gledam kakšne svinjarije delajo tej organi in teptajo malega človeka,mi jih pa še plačujemo za to.Bo treba revolucijo poterat in zamenjat zapornike. 😉

  6. Primer poznam bolj preko medijev do zdaj sem razumel,da organi v postopku zdaj poskušajo zakriti svojo nestrokovnost in blamažo z zapiranjem in ustrahovanjem.S tem samo priznavajo svojo nesposobnost.Če bo treba plačevati odškodnino oškodovancem bom takoj med podpisniki peticije,da odškodnine poravnajo samo tej uslužbenci organov v postopku.Če so zajebali naj še plačajo svoje neumnosti.Lp

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *