To poletje so v Kopru določene zadeve izginjale spretneje, kot običajno. Da je izginila voda sicer ni bilo pričakovano. Da so iz mesta izginili turisti iz potniških ladij, na pol pričakovano. Verjamem namreč, da bo naslednje poletje izginila še ta polovica  potniških ladij, pa ne zaradi Bermudskega trikotnika. Da bo izginil kino Kolosej, je bilo sicer skoraj pričakovano. Da pa bodo izginile tudi palme, no ja, to je bilo povsem pričakovano…..

A najprej o kinu. V Kopru smo ostali brez mestnega kina. Na višku poletja je namreč Kolosej, do takrat dobrih 8 let mestni kino v centru mesta ob Titovem trgu, zaklenil svoja vrata for gud. V resnici me ta poteza Koloseja ni ne presenetila, ne ganila, čeprav ne zamudim praktično nobene premiere risank v kinu.

Dosti bolj sem bil recimo ganjen, ko je Kolosej nadomestil prvi in legendarni mestni kino Soča. Kino Soča je bil namreč moji generaciji prvi stik s kinematografi in lepih, nepozabnih spominov se je res nabralo za celo filmsko platno. Sicer je imel “zgolj” 500 sedežev, a v tistih otroških očeh se mi je zdel megalomanski. Sploh pa je imel med prvimi v Jugi stereo ozvočenje.

In seveda tudi tisti čar posebnih efektov, ko so se, praviloma v najbolj napetem trenutku filma, po platnu začeli kopičiti mehurčki in potem raztezati, do pobeljenosti platna. In takrat je bilo žvižganje operaterju po takojšnji odpravi tega spešl efekta zelo popularno. Danes je recimo še ženski prepovedano zažvižgati……

Potem je prišel Kolosej in vse, ampak res dobesedno vse, se je spremenilo. Dvorano so predelali v tri manjše, a večje sedežne kapacitete, s kao najsodobnejšo tehnologijo, čeprav je bil tisti saund v Soči dosti boljši. Namesto enega filma dnevno, so bili na voljo 3, 4 različni in tistih značilnih vrst za nakup karte iz Soče, ko si zlahka ostal tudi brez le te, če si bil bolj proti koncu vrste, ni bilo več.

Brez veze. Čar kina je (z)bledel. Še posebej pa so me popenile tiste kokice in kole, kar me sicer še vedno, katere so vlačili v dvorane in potem je pokalo iz vseh strani, po končani predstavi pa je dvorana izgledala kot po bitki za Waterlou. Pa dobro, kaj se ne morete najesti pred prihodom v kino…..

In potem je, pred dvemi leti, prišel v Koper Planet, direktna konkurenca. Čeprav so imeli v Koloseju več kot leto dni časa priprav na prihod konkurence, niso naredili nič. Niti dela šalabajzersko samozadostnega personala, med katerimi je prednjačila ena baba v prodaji kart, ki se je vedno, ampak vedno obnašala kot bi ji bilo odveč živeti, niso zamenjali. Porazno.

Koliko in kako je bil Kolosej uspešen v svoji dejavnosti je torej postalo jasno v prvem trenutku, ko se je pojavila že samo ena prva konkurenca. Koloseja je izginil, mestnega kina nimamo več in glede na obnašanje Koloseja me to sploh ne moti.

Čez poletje pa so izginile tudi famozne županove palme, kar ni bilo presenečenje, ampak zgolj vprašanje časa. Malo bolj boleče je, da je s palmami izginilo tudi pol milijončka zanje, ampak vsega se itak ne da imeti. Na mestih, kjer so bile prej palme so sedaj krogi, ki res polepšajo betonske pločnike, namesto palm pa bo poslej rasla nova sorta – nič. Ampak ta sorta vsaj ne dela nepotrebnih stroškov….

Kaj več o palmah pa niti ni za razlagati, nenazadnje sem praktično vse na to temo razgalil v tem zapisu, le dober teden pred pričetkom puljenja palm, zato dodajam zgolj še fotke izkopa, torej odstranitve, prve palme, kateri so sledile še ostale.

Za vse, ki ste pač prepričani, da so palme tiste, ki dvigujejo kakovost življenja, pa posebno obvestilo, da je cca 20 palm še stoječih in sicer na promenadnem delu od Tržnice do županovega kopališča. Pohitite si izboljšati kakovost življenja z ogledovanjem le teh, ker ne bodo več dolgo tam…..

Don Marko M