Pobudniki referenduma so – “apači”. Ne veš kdo so “apači” ? To je civilna iniciativa slovenskih migrantov, ki dnevno migrirajo v Avstrijo. So strah in trepet za naše parlamentarce. Že 10 let….
Točno število članov Civilne iniciative Apače ni znano, vsekakor pa gre za za vsaj 6000 članov. Njihov primarni cilj boja proti našim parlamentarcem je zahteva za ukinitev obdavčevanja za zaslužke, katere migrantsko pridelajo v Avstriji.
Da gre za dokaj organizirano skupino državljanov priča tudi njih urejena medijska podoba dosegljivosti na njih spletni strani, FB profilu, za potrebe boja proti parlamentarcem pa so pred tednom ustanovili tudi svoj SDMS (Sindikat Delavcev Migrantov Slovenije), v katerega se je že prvi dan včlanilo 2000 oseb in ki se bo še odločneje boril za njih cilje.
No, če zavrtim film nazaj ugotovim, da so “apači” dejansko dolga leta uživali davčni privilegij, vse od 2006, da so davek od svojega zaslužka plačevali le v Avstriji, kjer je davek kakopak nižji. A potem se je pred kakšnim letom zgodilo naše Ustavno sodišče, ki je, zanimivo, enotno potrdilo, da se morajo tej davčni privilegiji za naše migrante, katere so jim dopuščali ravno naši parlamentarci, končati.
Ustavno sodišče je tako posebno olajšavo za dnevne migrante razveljavilo, ker krši načelo enakosti pred zakonom do ostalih državljanov in naložilo parlamentarcem, da odpravijo ta privilegij. In tako se je 2014 začela “sveta vojna” naših migrantov proti parlamentarcem, da jim davčni privilegij pustijo nedotakljiv.
A namesto tega so prejeli položnice za doplačila davčnih razlik za zaslužke v Avstriji, do višine davkov v Sloveniji. A če so zaradi tega ukrepa 2x obdavčeni ? Seveda ne. Obdavčeni so le 1x, po naši zakonodaji, kot ti ali jaz. Razlika je le v tem, da del davka plačajo v Avstriji, preostalo razliko do višine davka v Sloveniji pa plačajo v naši državi.
In ta, čeprav povsem regularen zakonski ukrep, je povsem razbesnel “apače”, ker pač te razlike do polnega davka nočejo plačati. Hočejo plačevati le dovolj nižjega v Avstriji, kar pa jih, kot je že ugotovilo US, postavlja v privilegiran položaj proti ostalim slovenskim državljanom.
V celi zgodbi pa so, vsaj kar se mene tiče, največji krivci ravno naši parlamentarci, ki so naše migrante leta nagovarjali zadržano in jim vedno ponujali neke začasne privilegijske rešitve, namesto da bi po moško naredili, kar je dolžnost vsakega odgovornega politika – enostavno bi jim morali povedati, da so obdavčeni povsem enako, kot vsak drugi državljan naše male podalpske in klicaj. Ker je to pač edina resnica.
A ker tega niso naredili že v štartu, niti leta kasneje, so dejansko parlamentarci sami povzročili ves ta kraval in boj migrantov proti njim. In ker jim zadeve še vedno nočejo enostavno pojasniti, očitno nimamo nobenega z jajci v parlamentu, so pač “apači” napovedali vse civilne oblike boja za dosego svojega cilja ter državljansko nepokorščino, tudi tako, da bodo uporabili povsem zakonite možnosti in sprožali referendume na vsak sprejet zakon v DZ, kot se jim bo pač zdelo po pomembnosti zakona.
Začenja se zbiranje podpisov za referendum proti glasbenim kvotam !
Moram povedati, da te zahteve po ohranitvi davčnega privilegija naših migrantov na delu v Avstriji ne le da ne podpiram, ampak ji v takšni obliki celo nasprotujem. Sem pa pripravljen svoje stališče takoj spremeniti in jih ne le podpreti, pač pa tudi aktivno sodelovati, če bodo svoj cilj spremenili v boj za manjše davčne obremenitve in dvig splošnih olajšav, recimo na stopnjo recimo Avstrije in kakopak za vse državljane naše male podalpske v enaki meri, brez vsake izjeme.
A moram povedati tudi, da podpiram vsako smiselno obliko državljanske nepokorščine, ki nastane kot posledica nerazumnih in neživljenskih sprejemanj zakonov in ostalih prijemov, katere izvajajo v polni zgrešenosti naši parlamentarci, tako levi, kot desni.
Zato tudi spoštujem izpolnitev dane besede “apačev” in podpiram odločitev, da bodo začeli z referendumskimi akcijami zoper nesmiselne in družbeno škodljive zakone.
Trenutno prvi aktualen potreben referenduma je nedvomno pred kratkim sprejeta novela zakona o medijih, ki poleg kopice nesmislov uvaja tudi glasbene kvote za slovensko glasbo. O tem sem že pisal v tem in v tem zapisu.
In tako, ter zato, je referendumski začetek državljanske nepokorščine napovedal Dušan Cvetko, predsednik SDMS (Sindikat Delavcev Migrantov Slovenije), prvi izbran referendum pa je – proti glasbenim kvotam.
Za začetek so v SMDS zbrali potrebnih 2.500 podpisov za vložitev referendumske pobude, na osnovi česar je predsednik DZ-ja Milan Brglez ugotovil, da njihova pobuda za referendum izpolnjuje predpisane pogoje in tako določil 35-dnevni rok za zbiranje podpisov.
Rok zbiranja potrebnih 40.000 podpisov za referendum o noveli zakona o medijih, ali enostavno proti glasbenim kvotam, začne teči v petek, 11. marca 2016.
Potek spremljanja zbiranja podpisov bo na ogled tudi na FB profilu Civilna iniciativa Apače.
Seveda bom oddal svoj podpis in če nimaš kakšnih posebnih zadržkov, si lahko dovoliš svoj podpis oddati tudi ti. Več kot nas bo, bolj veselo bo na referendumu, pa še kakšno ljudsko bomo zapeli, recimo Puntarsko Iztoka Mlakarja, kakopak brez kvot.
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Zakaj so dojenčki v zaporu....
- Novak Đoković - da, Nole je postal največji tenisač vseh časov.....
- 15 let bloga Don Marko M.....
- Športnik leta Slovenije 2021 Tadej Pogačar, košarkarska reprezentanca nezasluženo.....
DON MARKO, BREZ CENZURE PROSIM!!!
Astronomske plače v DUTB: Finančno ministrstvo dviga roke
Po našem razkritju astronomskih plač na slabi banki,
ki segajo do 45.000 evrov mesečno in 160 tisočakov letne nagrade,
se očitno ne bo zgodilo nič.
Na ministrstvu za finance dvigujejo roke,
češ da je DUTB samostojna pravna oseba, ki ji lahko dajejo le splošne usmeritve …
KAPA DOL DUTB!
TE SLO-BUTALCE TREBA TLAČITI!!!
Država norcev
Petra Sovdat , Simona Toplak 17.03.2009 22:30 / Finance 53/2009
(NORCI SO ~360 000 PRIDNIH DELAVCEV, BREZ JAJC)
Vsak mesec gre približno četrtina najine plače neposredno v državni proračun. Če štejeva še prispevke za zdravstveno in pokojninsko blagajno, ki sta ločeni, nama
država pobere več kot polovico (56%).
Kaj dobiva za to? Ker imava premalo časa, da bi po nekaj mesecev čakali v zdravniških in zobozdravstvenih ordinacijah, hodiva k zasebnikom – in plačujeva.
Pokojnin ne pričakujeva.
S preostankom, ki nama ga pobere država, se pravi s četrtino bruto plače, plačujeva predvsem državne uradnike.
In za kaj ti dobivajo plačo?
Namesto da bi odkrivali in preganjali gospodarski kriminal, se ukvarjajo z metlami. Namesto da bi usekali vsakega, ki prevzema podjetja prek prijateljev, ne da bi za to plačal evro malim delničarjem, državni uradniki iščejo argumente in se veselijo pravnih mnenj, zakaj prevzemni prag pri nas pravzaprav ni 25 odstotkov, ampak je 33, in zakaj za nikogar ne velja prevzemni zakon.
Plačo iz najinih žepov dobivajo, čeprav so avtocestni tuneli dvakrat preplačani in čeprav je njihovo delo to, da bi zagotovili sistem, kako bi bili dvakrat cenejši. Enako je pri gradnji bolnišnic. Primerov je preveč, da bi jih prenesel papir. In če si dovoliva rumeno posplošiti –
državne uradnike očitno plačujeva zato, da se delajo norca.
A. Žužek, PlanetSiol:
Zakaj je Avstrija bogatejša od Slovenije
Casnik 23.7.2013 7:574 komentarjev
Avstrija je v vročih pripravah na jesenske parlamentarne volitve. Kakšna je primerjava Slovenije in Avstrije? Kakšne plače imajo danes Avstrijci?
Leta 1938 (KRALJEVINA YU) je imela Slovenija 80 odstotkov življenjske ravni Avstrije. Zdaj pa so slovenske plače v povprečju za polovico nižje od avstrijskih. Kje so razlogi za to?
Avstrijo, na kateri je trenutno na oblasti rdeče-črna velika koalicija, jeseni čakajo parlamentarne volitve. Naša severna soseda sicer spada med evropske države, ki so najlažje prebrodile krizo.
Kje so vzroki današnje velike prednosti Avstrije pred Slovenijo glede stopnje blaginje in gospodarskega razvoja? Še zlasti, ker sta bili ozemlji današnje Avstrije in današnje Slovenije do leta 1918 del iste države – takratne Avstrije, ki ji je vladala Habsburška dinastija.
Leta 1938 smo imeli 80 odstotkov avstrijske življenjske ravni
Kot ugotavljajo zgodovinarji, je leta 1938 imela Slovenija oziroma ozemlje današnje Slovenije okoli 80 odstotkov življenjske ravni Avstrije. Po drugi svetovni vojni je Avstrija ostala del kapitalističnega Zahoda, Slovenija pa je skupaj z Jugoslavijo pristala vzhodno od železne zavese. Izid tega je bil, da je imela Slovenija leta 1990 le še od 40 do 50 odstotkov življenjske ravni severne sosede.
Tudi v zadnjih dvajsetih letih (24) nam ni uspelo ujeti Avstrije.
Po podatkih za leto 2012 ima Avstrija bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca 36.402 evrov, Slovenija pa je lani po podatkih Statističnega urada RS (Surs) imela 17.244 evrov, torej le 47 odstotkov avstrijskega BDP-ja na prebivalca.
Slovenske plače dvakrat nižje.
V Sloveniji je bila maja letos povprečna
bruto plača 1.523,65 evra, neto pa 997,13 evra. DAVEK = 526,52 evrov
Avstrijska povprečna neto plača je
dvakrat večja – bruto pa 2.400 evrov, 1.900 evrov. DAVEK = 500 evrov
Lani je imela Avstrija 0,9-odstotno gospodarsko rast. Slovenija se je odrezala slabše – imela je 2,3-odstotni padec. Tudi obeti za letos so slabi: po podatkih Sursa je stopnja rasti v prvem četrtletju –4,8 odstotka. Po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj bo letos padec na koncu –1,9 odstotka.
Severno od Karavank občutno manj nezaposlenih
Velika avstrijska prednost se kaže tudi pri številu nezaposlenih. Po podatkih evropskega statistične urada Eurostat stopnja brezposelnosti pri naših severnih sosedih znaša 4,7 odstotka, kar je najnižja stopnja v EU-ju, pri nas pa je bila maja stopnja brezposelnosti 13 odstotkov. Še večja je razlika pri brezposelnosti mladih pod 25 let: pri nas je 28-odstotna, severno od Karavank pa znaša le 8,5 odstotka.
Avstrijska gospodarska rast zmanjšuje tudi slovensko število brezposelnih, predvsem na Štajerskem. V naši severni sosedi po podatkih avstrijskega zavoda za zaposlovanje
trenutno dela okoli 12.300 Slovencev, od tega 7.200 na avstrijskem Štajerskem – med njimi je več kot pet tisoč dnevnih migrantov, ki odhajajo na delo v bližnje kraje, vse tja do Gradca.
Avstrijci bolj produktivni od Slovencev
Tudi glede produktivnosti je Avstrija daleč pred Slovenijo.
Po podatkih iz leta 2011 je avstrijska produktivnost
nad evropskim povprečjem – znašala je 116,7 odstotka povprečja EU-ja.
Slovenska produktivnost je pod povprečjem – le 80,6 odstotka povprečja EU-ja.
(ZARADI SLO-JAVNE UPRAVE-SEKTOR DRŽAVA ~160 000 ZAPOSLENIH,
~17% vrh evrope)
Glede maastrichtskih kriterijev je merjenje moči med sosedami 2 : 1 v našo korist. Letna inflacija v Sloveniji je manjša (1,9-odstotna) od avstrijske (2,2-odstotna), tudi pri javnem dolgu glede na BDP smo se vsaj za zdaj odrezali bolje.
http://www.ci-apace.si/data/files/1442731177.pdf
DAVEK V CIVILIZIRANI AVSTRIJI (PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA, NI DELOVNIH SUŽNJEV, DELAVSKA ZBORNICA, MINIMALNI OD 1000 EVROV, POKOJNINE VREDNE ČLOVEKA, NI REVNIH DRŽAVLJANOV,… )
https://www.arbeiterkammer.at/interessenvertretung/lohnsteuergesenkt/Mehr_Netto_Was_ist_neu.html
http://www.ci-apace.si/