Trdim, kapitalizem – pa s tem ne mislim na kretenski, pogolten, destrukcijski neoliberalizem in izprijene bedake, ki ga zagovarjajo in forsirajo, pač pa na nekoč ustanovljeno in delujoče zdravo jedro kapitalizma – bo lahko preživel v 21. stoletju le, če bo osnovnemu smislu delovanja dodal – brezpogojni Univerzalni temeljni dohodek (UTD)…..

Brez UTD dodatka bo kapitalizem pogoltnil samega sebe, razpadi (državnih)sistemov bodo vzročna posledica. In tega se še kako zavedajo v visoko razvitih, izrazito kapitalističnih, a obenem liberalnih državah, kot so Švedska, Finska, norveška, Švica, Nizozemska, Kanada…..

Kdor je živel v prepričanju, da je UTD plod neke socialistične miselnosti, produkt nekih nekoč komunističnih ali socialističnih, danes samostojnih držav, je kakopak živel v popolni zmoti.

UTD je namreč čisti kapitalistični miselni produkt in odraz tistega zdravega jedra kapitalizma, ki skrbi za ohranitev le tega, kar dokazujejo z UTD eksperimenti, poskusi uvajanj in tudi uvajanji le tega ravno v prej omenjenih kapitalističnih državah. Z dodatkom – zelo urejenih kapitalističnih državah, v vseh segmentih delovanja države in družbe.

Sicer so si prvi resen poskus uvedbe brezpogojnega UTD privoščili Švicarji, a je bil referendumsko zavrnjen, na poti proti UTD so Švedi, ki so 2014 najprej uvedli višje davke za državljane z višjimi plačami, čemur so lani dodali še 6 urni delovnik, a javnosti je bolj malo znano, da se brezpogojni UTD že izvaja v – Nemčiji.

“Napaka” brezpogojnega podeljevanja UTD v Nemčiji je le v tem, da to ni projekt nemške vlade oz. države, pač pa nevladne organizacije “Moj UTD” iz Berlina, ki denar zbira preko svoje aplikacije čez celo leto in ki brezpogojnega UTD ne deli vsepovprek, pač pa le s pomočjo sreče izbranim.

1000€ mesečno brezpogojnega UTD, za dobo 1 leta, torej skupaj 12.000 €, prejme posameznik od “Moj UTD” v kolikor se “kolo sreče” ustavi na njegovem imenu. Žrebanje s “kolesom sreče” izvajajo člani “Moj UTD”, za prijavljene v program, 2x mesečno in v neposrednem spletnem prenosu.

Tako vsak mesec izžrebajo 2 posameznika, v skoraj dveh letih delovanja pa so tako podelili 40im posameznikom brezpogojno prejemanje 1000 € UTD mesečno, brez pogojno pa pomeni, kar je sicer bit UTDja, da posameznik prejemnik nima prav nobenih obveznosti z vračilom tega denarja ali kakršnihkoli drugih obveznosti do izplačevalca, v tem primeru do organizacije “Moj UTD” oz. vseh tistih, ki so v ta sklad vplačevali.

Lahko drobnjakam, lahko poenostavim, a dejstvo je jasno – zadnjih par let se po svetu vedno pogosteje govori o UTD, a vse se je ustavljalo zgolj na teorijah nasprotnikov UTD na eni strani in zagovornikov na drugi.

Ne eni, ne drugi, pa niso mogli svojih naved potrditi v argumentih, sploh neizpodbitnih, ker enostavno niso imeli prav nobenega dokaza za svoje teorije, upoštevajoč, da UTD v svoji formi še ni bil nikjer in nikakor uveden v prakso.

A vse to se od 1. januarja 2017 spreminja…..In končno si bomo lahko postregli z ugotovitvami, kako in koliko so bili nasprotniki in zagovorniki UTD s svojimi navajanji v zmoti ali pak ne.

Finska prva na svetu uvedla UTD

Novo leto se je na Finskem začelo drugače od preostanka sveta. Finska se je, milo rečeno, zapisala v zgodovino kot – prva. Prva država, ki je tudi dejansko začela izvajati brezpogojno deljenje UTD svojim državljanom.

Od 01.01.2017 je namreč Finska začela 2 letno poskusno obdobje izvajanja UTD, katerega namen je ugotoviti, če lahko temeljni dohodek pomaga povečati zaposlenost. Brez dvoma gre za projekt, ki bo več kot dobro opazovan iz vseh strani, saj bo po izteku postregel s potrebnimi rezultati, od katerih bo odvisna nadaljna usoda UTD.

V ta namen je finska vlada pripravila program, v katerega so decembra 2016 izbrali 2000 oseb, starosti med 25 – 58 let, obeh spolov, zaposlenih in nezaposlenih, po naključnem vzorcu. Izbrani bodo tako naslednji 2 leti prejemali brezpogojni UTD v višini 560€ mesečno.

Izvedba in nadzor projekta bo potekala pod okriljem državne agencije Kela, katere vodja za pravne zadeve Marjukka Turunen je že razložila, da bod0 število prejemnikov UTD v teh dveh letih še zelo povečali, pa da izhajajo iz stališča, da UTD vzpodbuja prejemnike v iskanju zaposlitve, odstranjuje delovne ovire in zmanjšuje birokracijo, ob čemer je dodal, da želijo uskladiti sisteme socialne varnosti z nestandardnimi oblikami dela, saj zadnja leta opažajo porast števila ljudi, ki delajo s krajšim delovnim časom, začasno ali kot samozaposleni.

Seveda, da bo kdo modro prijavil, da 560 € na Finskem, kjer je povprečna plača okoli 3.400 €, ni noben omembe vreden denar, kar lahko drži in ne drži. Izhajamo iz osnovne zamisli UTD, da ta brezpogojni znesek ni “rockfelerstvo” in ni namenjeno bogatenju, pač pa dopolnjevanju minimuma, s katerim si predvsem nezaposleni ali slabo plačani zaposleni, študentje, upokojenci, zagotavljajo osnovno plačevanje življenskih stroškov in jim je vsaj ta stres preživetja prikrajšan, obenem pa bi se zaposleni lažje odločili zapustiti delodajalca, ki jih slabo ali sploh ne plačuje, saj bi z UTD imeli zagotovljen vsaj ta minimum.

Kot dodaja Turunenova je odločitvi izvajanja tega projekta botrovala tudi njih miselnost, da bo UTD lahko odlična vzpodbuda, da bodo ljudje sprejemali vsaj majhna ali dela za določen čas, saj so do sedaj tudi nezaposleni neradi sprejemali takšna dela predvsem zaradi problema z davki, zaradi katerih jim je po oddelanem ostajalo v žepu manj, kot če sploh ne bi delali in bi prejemali samo socialne pomoči.

Zato so Finci ta UTD projekt zasnovali drugače – prejemniki brezpogojnega UTD ne bodo za le tega plačevali noben davek, nič davka, niti v primerih, ko si bodo našli delo in tako dodatno zaslužili.

“To jim bo vlivalo finančno sigurnost. Lahko bodo prepričani, da bodo UTD prejemali pravočasno, kaj pa bodo naredili z njim je pa njihova odločitev“, je v zaključek pojasnila Turunenova.

Ne glede na končni rezultat finskega UTD, za katerega sicer ne dvomim, da bo uspešen projekt in tako postavil nove smernice po svetu, je pač treba priznati, da privilegij redne zaposlitve, spodobno plačane, ki je zagotavljala spodobno in dokaj varno življenje, postaja vse bolj nek vedno bolj pozabljen privilegij 20. stoletja, ki v 21. stoletju izginja in je omogočen le še strankarsko/nepotistično zaposlenim v JS.

Industrija zaradi tehnološkega napredka potrebuje vse manj enostavne delovne sile, vse bolj in več se iščejo kadri, ki znajo upravljati s to tehnologijo in ta vrzel bo iz leta v leto le še večja, kar pomeni, da enostavno ne bo dovolj delovnih mest za vse delovno sposobno človeštvo. A to pomeni tudi, da bo treba, kot družba, za te ljudi poskrbeti. Nenazadnje je eden smislov kapitalizma, da se mora denar obračati, življenski smisel pa, da kdor nič ne da, nič ne dobi, torej nič ne obrača.

A praktičen zagon UTD v letu 2017 ne bo omejen zgolj na začetnico Finsko…..

Po tej poti bo šla tudi – Kanada. Senator Hugh Segal je namreč imel že polno kapo neargumentiranih opletanj zagovornikov in nasprotnikov UTD, zato je predlagal, da v 2017 začnejo v praksi izvajati UTD tudi v Kanadi, za kar je dobil podporo tako parlamenta, kot premierja Justina Trudeaua.

Brezpogojni UTD bodo tako Kanadčani, takoj za Finci, začeli izvajati v Ontariu, drugi največji provinci Kanade, z dolžino izvedbe projekta pa bodo prekosili tudi Fince, saj ga bodo izvajali 3 leta.

Naključno izbrani državljani Kanade bodo tako brezpogojno prejemali 1.320 kanadskih dolarjev mesečno (okoli 930 €), poseben del programa pa je namenjen invalidom, ki bodo prejemali 1.820 kanadskih dolarjev (okoli 1.280 €) mesečno.

Tako, zdaj gre z dokazovanjem UTD zares. Verjamem, da bosta Finska in Kanada sprožili plaz in povlekli za seboj še kar nekaj, tudi od njiju večjih, držav sveta, ki bodo preizkusile učinke UTD in vsem bo počasi jasno, kje, kako in koliko so nasprotniki oz. podporniki UTD mlatili prazno slamo oz. zrelo klasje.

Sicer pa, saj je enostavno – če je dovolj denarja za vojne, pobijanja ljudi, potem je dovolj denarja tudi za pomoč ljudem…..simpl ko pasulj……

Don Marko M