Redno uživanje vode iz plastenk najpogosteje izvajajo odvisniki, labilni, depresivni, naivni, posesivni in neodgovorni ljudje. Neobvezno v tem zaporedju in neobvezno vse na enem mestu. V raziskavah posledic pitja vode iz plastenke se sicer strokovnjaki trudijo dokazati tudi pospeševanje rakastih obolenj, ampak so si glede tega še v preveč razhajanjih potrditve oz. zanikanja. Zato pa ni dvoma, da je voda v plastenkah pogosto onesnažena….. Beri me naprej
Category Archives: Realnost za jutri
Nanotehnologija – prihajajo super človečki
Pretečen maraton 42 km v 15 minutah, potapljanje v globinah morja 4 ure brez pomoči kisikove jeklenke, napisana 500 strani knjiga v 5 minutah, samoproizvodnja človeških “rezervnih delov”…..Vse to in še ogromno več nas čaka v bližnji prihodnosti. To, kar gledaš v filmih in si včasih misliš, da je to že znanstvena fantastika….hja, danes mogoče je, a že kmalu bo to postala stvarnost človekovega vsakdana, za kar je in bo kriva nanotehnologija….. Beri me naprej
Uradno prešteto – največ Slovencev na našem ozemlju so pobili – domobranci
Po skoraj 70ih letih je, končno, tudi uradno znano, katera stran je v vojnih in povojnih pobojih 2. svetovne vojne pobila največ Slovencev na naših tleh. Neslavni rekord je in bo za večne čase zapisan domačim izdajalcem – domobrancem. Domobranci, ki so v tistih letih delovali pod okriljem slovenske RKC, so, tudi v sodelovanju z okupatorjem, pobili 42.500 Slovencev. Končno je vse kristalno jasno….. Beri me naprej
Tvoj Dan mladosti
V življenju sem prisegel marsikaj, a zaprisegel zvestobo samo enemu predsedniku. Novi predsednik, kateremu bi tako zaprisegel, se še ni rodil in nič ne kaže, da bi se. Bil sem pionirček, ki je hrepeneče čakal in dočakal, da sem lahko izrekel tiste magične besede. In ob meni je tiste besede, v spoštljivem tonu in prisotno tremo, izrekla ona, on, ti in milijoni nas. Ja, celo praktično vsi, ki danes sedijo v našem parlamentu…. Beri me naprej
Ponosni na Slovenijo – kulminacija 20 letne sramote
Včeraj mi je bilo v nekaj sekundah jasno, zakaj tudi kulturniki niso hoteli sodelovati na proslavi Ponosni na Slovenijo, niti proti plačilu. Proslava se je namreč končala že na začetku, ko je uvodni govornik, kar so potem še 20x ponovili, prijavil : “Ni res, da so Slovenijo osvobodili 1945, mi smo jo osvobodili 1991.” In če sem še dvomil, da Janševa vlada ne zmore nižje, so… Beri me naprej
Svetovna premiera – blog Don Marko M od danes 1. slovenski AUDIO BLOG
Blog Don Marko M je z današnjim dnem postal prvi audio blog v naši mali podalpski. Poslej je namreč vsebina bloga dostopna tudi v audio obliki, torej je postal blog, ki gre v ušesa. Kako in koliko bom seveda prepustil tebi, spoštovana bralka/bralec, torej po novem tudi poslušalka/poslušalec.Hja, nisem si mislil, da bom, po 5ih letih bloganja, kdaj prvi med blogerji. Očitno me je čakalo….. Beri me naprej
Odšel, čeprav ostaja – Lucio Dalla
Zgolj tri dni pred svojim 69 letom se je poslovil Lucio Dalla, italijanski kantavtor, ki je bil enostavno poseben v svoji veličastni posebnosti. Praktično ga ni bilo Italijana, kjer kantavtorje zelo cenijo, ki ne bi izrazil sožalje. Lucio je sicer že dolgo nazaj presegel okvire Italije in postal svetovno znan in večina njegovih skladb je res pravo remek delo. Sicer nisem bil ravno tiste sorte njegovega oboževalca, ki bi rinil na njegove tudi 50 in več tisoč glave koncerte, ampak vseeno me je spremljal od otroštva dalje….. Beri me naprej
Kraljica brez kralja – 20 let po Freddie Mercury-ju
Pa ne le kraljica, tudi ljudstvo je ostalo brez nadvse priljubljenega kralja, čeprav se šou nadaljuje, a nikoli več kot takrat, ko so kralju vzklikale množice, ko so sinhrono pele z njim na nabito (pre)polnih stadionih. Letos mineva 20 let od tuzemeljskega slovesa nespornega rock kralja Freddie Mercury-ja, ki bi na današnji dan dopolnil 65 let in priznam, da bi si z največjim veseljem ogledal njegov nastop v teh njega srednjih letih, sploh, ker je bil kot vino – iz leta v leto žlahtnejši in omamnejšega zvoka. Ja, zame ni dvoma – s svojo karizmo je bil Freddie pravi Bog. Enostavneje ga je pač težko opisati…. Beri me naprej
Spoštovani slovenski politiki – to nedeljo se začenja….
Otroci so odlični učitelji
“Fantje ne smejo noter”, mi je rekla v brezhibni odločnosti mala, 4 in pol letna, Tita, medtem, ko se je moja, trenutno najmlajša potomka, mala princeska Koki, ki je v teh dneh začela odkrivati svet v drugih dimenzijah lastnih korakov, poskušala, z malo moje pomoči, prebiti v tisto malo hišico na plaži in zasesti svoj položaj. Ta mala hišica ima, v svoji več barvnosti, ki bi navdušila tudi Benettona, že kultni status za malčke tam do 5ega leta. Opremljena je sicer enostavno, z dvema klopcama na straneh in mizico na sredini, vhodom brez vrat in odprtim oknom, ampak otroški vnemi predstavlja… Beri me naprej
Gospodinja je poezija
Slovenska gospodinja bi morala imeti 2000 € neobdavčene plače, zraven pa še plačane vse prispevke, vključno z benificirano delovno dobo, ker to kar je (do) zdaj namenjeno gospodinjam, je vse skupaj bolj nič. To je najmanj, kar bi morala naša država omogočiti profesionalnemu statusu gospodinje. Glede na to, da se že najmanj 10letje vpije vse okoli o drastičnem padcu natalitete, ki za rep lovi mortaliteto in bo posledično v neki, ne tako daljni, prihodnosti krepko osiromašila število državljanov naše male podalpske, se mi ta prijem zdi še edini smiselen. Seveda pa ne kar tako in počez. Status profesionalne gospodinje v omenjeni obliki bi bil dosegljiv zgolj materam, obvezno poročenim, z najmanj 3 otroki. In ta status bi jim pripadal vse dokler… Beri me naprej
Najbolj priljubljeni poklici v Sloveniji….
Saj ne vem, ali naj temu rečem sreča ali ne, ampak v svojem dosedanjem življenju sem imel priložnosti spoznati res dosti različnih ljudi, ki so opravljali tudi različne poklice. Od čistilke do predsednika in vse vmes. Ker živim po načelu, da se učim celo življenje, vsak dan sproti in čeprav vem, da se bom v prah spremenil neveden, sem tako ali drugače tudi preizkusil številne poklice oz. dela kar sam v praksi. Začel sem – z metlo. V času, ko so mi pognale prve dlake. Pa ne pod nosom. Ker me je firbec, če se res da z njo poleteti. In je letela. In kako letela. Po zraku. In medtem, ko sem občudoval njen let a se vseeno preventivno umaknil njenemu pristanku, je moj mojster že dajal zalet zvezda ključu št. 64. Ki pa ni letel tako uspešno kot metla. Še pristal je bolj … Beri me naprej
Kralji ulice
Na ta zapis sem se v svoji notranjosti pripravljal že res krepkih mesecev, pa se je vedno nekako pritajil, čeprav nikoli ušel iz misli. Tokrat pa so se zvezde poklopile, izgovori pa izginili. Tega aprilskega popoldneva sva z mojo malo Carico, z dlanjo v dlani, stopicala po železniškem peronu naše prestolnice. In tam, v podhodu, je stal – Marko….. Beri me naprej
Slovenska himna me ne popelje v višave
Sem le eden od tistih, kateremu sta in še, dve različni himni polnijo ušesa v isti republiki. Najprej tiste SFRJ in zdaj še ta RS. Ne bom zanikal da, v isti republiki, utegnem v prihodnosti poslušati tudi tretjo. Državna himna seveda ni kar en pop komad, čeprav lahko postane bolj popularna kot sleherni pop komad. Je pa zato prava oda najvišje možnje stopnje, ki v svoji vsebini kratko, a zelo nazorno opeva miselnost, duhovnost in značajske lastnosti ljudstva. Himna je, poleg grba in zastave, bog bogov vsake države. Vsaj morala bi biti to. In prav vsak/a državljan/ka bi se morala/a s himno… Beri me naprej
Slovenija – moja dežela
Vedno sem znal zadeti. Tudi pravi trenutek. Če se mi je dalo seveda. Potem, ko se je dan tja do popoldneva kopal v tem, proti koncu, zimskem soncu, sem ocenil, da je pravi čas, da svoj dvokolesnik spet sprehodim malo po Obali. Vedno nekdo nekoga sprehaja. Oblaki nad piransko punto so se vedno bolj bohotili in ocenil sem, da če takoj obrnem proti Kopru mogoče ostane vsaj moje sedalo na sedalu suho. Razvita hitrost, katero bi občudoval tudi Armstrong, pa je zadostovala ravno za nekje okoli sto metrov do koprske tržnice. Ampak, sedalo je ostalo suho. Grlo tudi. Slednjega sem uspešno namočil na terasi lokala, ostalo pa sušil. Ko sem zaključil tobačni obred in se je prvi kolobarček dima sputil proti plastični strehi, v katero so se neusmiljeno zaletavale dežne kaplje, sem od sosednje mize slišal : “Živjo, mogoče veš če se dogaja kaj zanimivega v Kopru?” Pa je šla moja relaksacija v maloro. “Seveda se dogaja. Čez dan plešejo… Beri me naprej
Kaj si Robot ?!
To vprašanje sem v svoji mladosti večkrat slišal, včasih tudi na svoj račun. Starejši so nas pač tudi na takšen način “stimulirali”, ko so naše kretnje otopele in bile primerljive polžu v polnem sprintu. Ampak danes, z grozo ali veseljem – ne vem še točno, ugotavljam, da bi bilo omenjeno izrečeno uvodno vprašanje posamezniku prej kompliment, kot kaj drugega. Človek res ne ve ali naj je ponosen na tehnološko hitrost razvoja ali žalosten. Pač, vse ima dobre in manj dobre plati. Tudi Roboti. Sicer sem vedel, da obstajajo, površno celo spremljal njih razvoj, a me vse do nekaj dni nazaj to ni kaj preveč ganilo. A to le zato, ker so bili vsi do sedaj videni Roboti res le… Beri me naprej
Kantavtor
Potem, ko Number of the beast dodobra prevetri slušne kanale, jim brez slabe vesti privoščim nekaj drugačnega. Nekaj narodnega. Nekaj ljudskega. Nekaj brez diatonične harmonike. Klavirska gre skozi. Sodim med tiste, ki ob vprašanju ‘kaj poslušaš?’, prispevajo nič kaj domiselen odgovor – poslušam vse. No ja, zaradi takšnih in drugačnih okoliščin res poslušam vse, a slišim le tisto kar je za poslušati. Tisto, kar skozi ušesa prodre tudi v preostale moje (pre)dele. In tisto ljudsko narodno zame niso Avseniki (poklon njim) ali pa Atomic Harmonik (mimo njih), temveč – kantavtorji. Enostavno povedano – raje prisluhnem kantavtorju, ki sam, s svojstvenim posluhom interpretira skladbo, kot pa… Beri me naprej
Generacijo moja….
Vsaka generacija ima svoje načine odraščanja. Kot jih je imela moja. Ne, nisem še odrasel, ker se vsak dan nekaj novega naučim. Če slučajno nisi član naše generacije ni nič narobe. Le klikni na beri naprej na koncu tega stavka, pa boš izvedel/a v čem je skrivnost smisla življenja moje generacije, čeprav še vedno trdim, da smo “jebena” generacija…. Beri me naprej
YU POP – best of
Potem, ko sem zavrtel glasbeni film v čase Jugoslavije za YU ROCK – best of in YU BALADE – best of, bom v tem delu še malo osvežili yugo pop sceno. Ki se je ravno tako kot prej omenjeni dostojno kosala z evropsko in svetovno sceno. Glasba pač ne pozna meja in vsaj meni osebno je čisto vseeno kateri glasbeni izvajalec od kod prihaja in kakšnega državljanstva je – zanima me le kvaliteta glasbe katero ponuja. Če pa je zraven še zanimiva in jo izvaja posebna osebnost, ki ima za nameček še kaj bistrega za povedati, potem pa je sploh ok. Čeprav, iz mojih izkušenj preverjeno, je velika večina glasbenikov bolj omejena ko ni na odru. Nekateri celo tam. V tistih yugo časih je Slovenija imela na pop sceni strahotno močan adut – Videosex. Z Anjo Rupel na čelu. Njihova popularnost je bila na 20 miljonskem trgu v… Beri me naprej
Yu balade – best of
Balade, sentiši, sempatjametalni komadi….označi jih kot ti je ljubše. Po nekem nepisanem pravilu ti bolj čvrsti ritmi vlijejo več energije, sentiši pa naj bi umirjali. Možno. Praviloma nas zadane tista pesem v kateri hote ali ne spraskamo del sebe. Za kar je v največji meri krivo besedilo. In interpretacija le tega skozi glas in glasbo avtorja in/ali izvajalca. Ali obojega v enem. Pri sentiših gre za občutljivost, čutnost, nežnost a tudi odločnost obenem. Tistega ki daje in tistega, ki posluša. Sentiši so praviloma ustvarjeni na podlagi osebnih izkušenj ali hrepenečih želja po le teh. Ne preseneča, da si večina zaljubljencev tako ali prav zato izbere “svoj komad”, ki nosi v sebi sporočilo katero je nedvoumno namenjeno.. Beri me naprej
Yu rock – best of
Da sem že ob takoj rojstvu padel na vinilko Rolling Stones-ov se mi pozna še danes. Čeprav, vsaj navidez, ni genske povezave – oče, moj stvaritelj od žensk oboževan, je poslušal klavirsko harmoniko ob vokalnem spremstvu pevaljk, gospa mati pa Beneške fante. Jebi ga, vsak ima svoj rock’n’roll. In v tisti moji fazi odraščanja in dojemanja sveta, katerega norosti še vedno nisem dojel, sem živel v Jugoslaviji. Potolaži se, ne bom o takratni splošni situaciji, ker takrat je človek državi nekaj pomenil. In obratno. Bom pa o glasbi. Tokrat o yu rock-u. Tistem bolj ritmičnem delu. Še vedno čutim globoko spoštovanje do takrat ustvarjenih rock komadov, nekaterih celo pravih umetnij. Sploh, ker takrat band enostavno ni.. Beri me naprej